Ko je govor o kulturi in jeziku – recimo ob nedavnem evropskem dnevu jezikov, pa septembrskem mednarodnem dnevu pismenosti ali pa februarja ob mednarodnem dnevu maternega jezika in ob Prešernovem dnevu – se politika rada ponaša z velikimi besedami o pomenu slovenskega jezika. Toda če so zraven drugi interesi, denimo finančni, se nanj pogosto pozabi. To lahko sklepamo tudi iz podatka, da bi se gospodarske družbe, registrirane v Sloveniji, rade izognile uporabi slovenskega jezika na svojih spletnih straneh. Hitreje, bolj priročno in ceneje je namreč poslovati v globalnem, angleškem jeziku.
Pritiski iz gospodarstva?
A v Sloveniji registrirana podjetja k uporabi slovenščine zavezuje zakon o javni rabi slovenščine (ZJRS). Ta določa, da govorno in pisno sporazumevanje na vseh področjih javnega življenja v državi, z izjemo rabe na območjih narodnih manjšin, poteka v slovenščini; to velja denimo tako za javne prireditve kot za poimenovanja društev, navodila za uporabo prodajnih izdelkov in navodila zaposlenim za opravljanje dela. Da poslujejo v slovenskem jeziku, ko gre za objave na spletnih straneh, pa posledično velja tudi za slovenske gospodarske družbe, ki pretežno poslujejo v mednarodnem prostoru in ne (le) v Sloveniji. Kot tudi za tuje družbe, ki želijo svoje podjetje – menda tudi zaradi spodbud s subvencijami, ki jih vlada ponuja v sklopu akcijskega načrta Slovenija – dežela inovativnih zagonskih (startup) podjetij – registrirati v Sloveniji.
Na gospodarskem ministrstvu priznavajo, da slovenski jezik na spletnih straneh očitno predstavlja določeno oviro, zato pravijo, da bodo preučili možnosti za spremembo zakonodaje. To ugotavlja tudi delovna skupina, ki je zadolžena za pripravo prej omenjenega akcijskega načrta. Startup skupnost jih je namreč opozorila, »da predstavlja oviro za podjetja oblikovanje celotnih spletnih strani v slovenskem jeziku, saj poslujejo predvsem na globalnem trgu in imajo oblikovane spletne strani v angleškem jeziku. Posledično smo se dogovorili, da pripravimo najprej oceno stanja na tem področju, ki ga bo preučilo ministrstvo za kulturo.«
Dodatno oviro po mnenju startup skupnosti predstavlja uporaba slovenskega jezika tudi pri dajanju navodil za delo tujim delavcem. Predstavljajmo si denimo portugalskega programerja, ki sprejema slovenska navodila za delo v računalniškem servisu, ali poljsko trgovko, ki bo delala v sosednji veleblagovnici. Po 11. členu zakona o gospodarskih družbah mora namreč poslovodstvo zagotoviti, da sporazumevanje z delavci v družbi v zvezi z dajanjem navodil za njihovo delo, vodenjem postopkov, v katerih se odloča o njihovih pravicah, in sodelovanjem delavcev pri upravljanju poteka v slovenskem jeziku; na območjih italijanske ali madžarske narodne skupnosti pa tudi v italijanskem ali madžarskem jeziku.
Podpora za prevodev tuje jezike
Kako je lahko za podjetje, ki je registrirano v Sloveniji, strošek, če posluje v slovenskem jeziku? Na gospodarskem ministrstvu pojasnjujejo: »Priprava spletnih strani je za podjetje v vsakem primeru strošek. So pa novim podjetjem pri pripravi spletnih strani in spletnih trgovin na voljo tudi spodbude, recimo prek javnih pozivov za digitalni marketing. Če podjetje izdela in upravlja celostno podobo na spletni strani za tuje trge v vsaj dveh tujih jezikih, pa lahko prejme podporo SPIRIT Slovenija prek javnega razpisa za e-poslovanje.«
»V družbi Hit imamo osnovno spletno stran v slovenskem jeziku, ker pa naši gostje prihajajo iz sosednjih držav, je prevedena tudi v italijanski in nemški jezik, medtem ko je angleški jezik v turističnem sektorju seveda nuja,« nam je povedal Jure Boltar, koordinator v kabinetu uprave novogoriškega podjetja. »Podstrani za posamezne centre imajo tudi dodatne jezike glede na strukturo gostov, recimo spletna stran igralniško-zabaviščnega centra Perla je prevedena v kitajski jezik, spletna stran igralnice Fontana v Rogaški Slatini pa v ruskega. V družbi imamo zaposlene prevajalke, ki vsak dan prevajajo vse potrebne tekste tako za spletne strani kot za vso preostalo dokumentacijo.«
Osnovno spletno stran v slovenščini imajo tudi v podjetju Mebor. »Ker pa smo prisotni na tržiščih po vsem svetu, jo prevajamo še v devet tujih jezikov. Pomagajo nam prevajalci, pa tudi naši zastopniki, še zlasti pri specifičnih strokovnih izrazih,« je povedala Alja Murovec. »Prevajanje seveda predstavlja tudi strošek, ki pa je neizogiben, če se podjetje želi predstaviti v dobri luči. Slab prevod pusti slab vtis ne glede na kakovost predstavljenih izdelkov.«
Govorjenje o velikih stroških zaradi »prevajanja v slovenščino«, sploh če lastniki podjetja govorijo slovensko, je torej nekoliko pretirano. Bolj se zdi, da (mladi) slovenski podjetniki ne vidijo več smisla in nimajo potrebe po rabi slovenskega jezika in skrbi zanj, četudi je eden od njihovih ciljnih trgov tudi slovenski.
Na ministrstvu za kulturo ne nameravajo spreminjati zakona o javni rabi slovenskega jezika, ne nazadnje je usklajen z evropskim pravnim redom, pravijo, interese z gospodarskega področja pa poznajo, »a jih ne razumemo kot pritiske«. Pobude, da bi se poseglo v 23. in 32. člen zakona o javni rabi slovenščine, ki med drugim določata rabo jezika na spletnih straneh slovenskih gospodarskih družb, »ne vplivajo na naše stališče, da je treba v prvi vrsti upoštevati 11. člen ustave«. Ta pa govori o tem, da je uradni jezik v Sloveniji slovenščina, torej so tudi podjetja, ki so registrirana v Sloveniji, dolžna ohranjati in razvijati slovenski jezik.
