Novo mesto V Galeriji Simulaker se predstavlja kipar Lujo Vodopivec, ki je pomembno zaznamoval slovensko kiparstvo zadnje četrtine 20. stoletja. Vodopivec pripada generaciji kiparjev, ki so v 80. letih minulega stoletja, kot teoretiki in praktiki, na novo opredelili sodobno kiparstvo, ki je tako iz hermetične samozadostnosti stopilo v živahen dialog s prostorom in z gledalcem.
Po besedah kustosa razstave Matjaža Brulca Vodopivec velja za enega osrednjih predstavnikov "kiparstva nove podobe" v 80. letih, ki se je navdihovalo v subjektivnih obsesijah in fantazmagoričnih, slikovitih motivih iz osebnega sveta. "Kasneje se je Vodopivčevo kiparstvo razvijalo v izrazito individualistični smeri, ki jo zaznamuje večplastna in zagonetna likovna poetika: manira "zračnih" in velikih sestavljenih skulptur, izdelanih iz kombinacije industrijskih predmetov in klasičnih kiparskih materialov, je v 90. letih postopoma izrinila poprejšnjo kompaktnost volumna in v Vodopivčev opus vnesla značilne oblikovne poudarke, ki jih pri avtorju srečujemo še danes".
Z izjemno heterogenimi sredstvi, ki mu služijo kot kiparski material, avtor preverja možnosti njihovega sobivanja v koherentnem kiparskem organizmu, ki s svojim fantazijskim videzom marsikdaj aludira na nefunkcionalno napravo, na nemi stroj, v katerem se kot svojevrstna trofeja ali pač svarilo redno pojavlja človeško telo. Kot je še zapisal Brulc, se Vodopivec pri svojem delu "izogiba pretirani narativnosti, v središče pa postavlja izolirano, osamljeno človeško figuro, ki je pogosto predstavljena kot fragment ali pač zgolj kot likovna sugestija, izgubljena v mehanicistično abstraktnih nanosih industrijskega materiala". nr
