Za uvodno premiero sezone na odru Male Drame bodo v petek ob 20. uri pripravili prvo slovensko uprizoritev igre Nam se to ne more zgodit. Gledališko priredbo uspešnega romana sodobne nemške pisateljice Bettine Wilpert režira Eva Nina Lampič, po besedah ravnateljice SNG Drama Ljubljana Ivane Djilas pa gre za eno iz »novega vala predstav«, ki se ukvarjajo »z bolečimi temami, o katerih se ne znamo pogovarjati«. V tem primeru gre za posilstvo, za katero ni nikoli docela jasno, ali se je zares primerilo, saj vpleteni dogodek razumejo različno … »S tovrstnimi uprizoritvami gledališče vse bolj postaja tudi prostor družbene razprave, ne pa le umetniške ali čustvene izmenjave,« ob tem razmišlja ravnateljica.
Zgodba je postavljena v akademsko okolje, med mlade izobražene ljudi, ki se med seboj poznajo – študentka Anna (igra jo Nina Ivanišin) po neki zabavi, na kateri se dodobra opije, prespi pri svojem dobrem znancu Jonasu (Timon Šturbej), sicer asistentu, s katerim je pred časom že preživela noč; v postelji pristaneta tudi tokrat, vendar Anna pozneje zatrdi, da jo je posilil, medtem ko Jonas pravi, da je bil odnos sporazumen … Njuna prijatelja Hannes (Domen Novak) in Verena (Maruša Majer) se tako znajdeta pred vprašanjem, komu verjeti, hkrati pa se na razkritje odzoveta precej različno.
Poziv k pristnemu dialogu
»Pri tem besedilu je zanimivo, da ni napisano z vidika žrtve ali storilca, ravno tako pa v njem ne gre za razkrivanje tega, kaj se je v resnici zgodilo, temveč v prvi vrsti za spodbujanje debate,« ugotavlja dramaturginja predstave Mojca Kranjc. Ta je še dodala, da je igra nastala po romanesknem prvencu Bettine Wilpert, ki je po svojem izidu leta 2018 vzbudil precej pozornosti in prejel več nagrad, kmalu zatem pa doživel še vrsto odrskih priredb; po njem sta nastala tudi film in radijska igra. Pri nas je izšel leta 2020 pri Beletrini z naslovom Kar se nam ne dogaja.
V Drami so si izbrali priredbo, ki sta jo v sezoni 2022/23 pripravila dramaturga Lara Fritz in Philip Mathias Müller, v slovenščino pa jo je prevedla Liza Linde. »V tej različici je število oseb iz romana skrčeno na štiri, zanjo pa je značilno predvsem to, da je izrazito gledališka oziroma napisana z jasno mislijo na uprizarjanje. Iz romana je dobesedno prevzetih le malo dialogov, vseeno pa predloga ohranja duha izvirnika, tudi v smislu odnosov med liki,« pristavlja dramaturginja. Kakor pojasnjuje režiserka Eva Nina Lampič, jih je med procesom izzivalo zlasti vprašanje, kako imata lahko dve osebi povsem nasproten pogled na isti dogodek, pri čemer pa ju prevevajo občutki, ki se zdijo skrajno pristni. Scenografijo je zasnovala Urša Vidic, kostumografijo Tina Kolenik, avtor glasbe je Aleš Zorec, gib je oblikoval Bence Mezei, svetlobo Borut Bučinel, video pa Komposter.