Mednarodni festival sodobnih umetnosti Mladi levi se med 22. in 29. avgustom že 29. po vrsti vrača v Staro mestno elektrarno, na različna prizorišča po Taboru ter še v nekatere dvorane po Ljubljani. Kot je ob predstavitvi letošnjega programa poudarila Alma R. Selimović, direktorica zavoda Bunker, se festival napaja iz sorodnih vsebinskih izhodišč kot doslej, »poskuša biti torej progresiven ter obenem v stiku z vsakdanjim življenjem«, pri čemer ostaja pozoren tako na spremembe v umetniških praksah kakor v sami družbi. Na njem se bo poleg desetih domačih in tujih uprizoritev zvrstilo tudi več pogovorov, razstav, intervencij, predavanj in skupnostnih ali družabnih vsebin.
Iskanje novih možnosti
»Mladi levi so pogosto nagovarjali določene teme, še preden so te postale del splošne javne zavesti, kot so denimo širjenje vojn, podnebna kriza, razne družbene razpoke, podnebna kriza ali premisleki skupnosti, solidarnosti ter krčenja javnega prostora,« je še pristavila direktorica. »Gre za vprašanja, ki so se v zadnjih letih še zaostrila, in danes se zdi, kot da živimo sredi tistega, kar se je nekoč zgolj napovedovalo. Vendar se ne smemo predati obupu, delati moramo naprej; ne zato, ker bi mislili, da bo umetnost spremenila svet, temveč zato, ker je treba vztrajati pri prostorih, kjer je mogoče skupaj misliti drugačne možnosti.«
Kot poudarja Alma R. Selimović, programa festivala nikoli niso oblikovali glede na vnaprej izbrano rdečo nit, vseeno pa so se omenjeni tematski poudarki skozi čas izluščili kar sami ter v dobršni meri zaznamujejo tudi tokratni nabor dogodkov. »V letošnjem programu sicer zaznavam tri glavne črte – prva je festivalu lastna že od samega začetka, gre za ponujanje podpore mladim umetnicam oziroma umetnikom, ki dobijo možnost predstavitve svojega dela ter povezovanja s širšim okoljem, vključno z mednarodnimi konteksti; druga je zvestoba temam, ki se jim posvečamo skozi leta, celo desetletja. Tretja poteza, ki je bila na različne načine tudi že prisotna na prejšnjih festivalih, pa je tema odrasti, ki je zastopana tako v tematiki samih del kot tudi v metodi priprave samega festivala, ki ni niti velik niti majhen, temveč ravno pravšnji, da lahko ohranja trajnostni značaj.«
Skrb namesto rasti
Prav zadnja, »zelena« linija bo na letošnjih Mladih levih najbolj izrazito zastopana na dvodnevnem dogodku, ki so ga naslovili Manifest manj, na igrišču in v dvorani športnega društva Tabor pa bo 24. in 25. avgusta povezal različne trajnostne projekte v prostor srečevanja in izmenjave idej. Združeval bo performanse, predavanja, svetovanja, pogovore, umetniške instalacije ter praktične delavnice, ki bodo odprli prostor za razmislek o drugačnih načinih bivanja in delovanja na področju umetnosti in kulture, toda tudi onkraj sektorja, na primer v smislu, da »ni treba nenehno proizvajati novega, temveč je enako ali še bolj pomembno to, kako ohranjamo ter skrbimo za tisto, kar že obstaja«, kot je pojasnila članica Bunkerjeve ekipe Tamara Bračič Vidmar.
»Festival je nekakšna skupnost, ki ni le zaporedje izbranih predstav, ampak mora ponujati predvsem podporno okolje mlajšim ustvarjalcem,« pa je osnovno lego Mladih levov povzela kuratorka programa Klara Drnovšek Solina. Tudi letos se bo tako predstavilo več umetnic in umetnikov na začetku poti, med njimi latvijska umetnica Jana Jacuka, ki bo dvakrat izvedla svojo solo predstavo Ha, ali pa zdaj že dodobra uveljavljena režiserka Živa Bizovičar, ki je zasnovala otvoritveno zabavo festivala, ki bo na taborskem igrišču prepletla drobne družabne intervencije z glasbo in večernim koncertom skupine Smetnaki.
Med znanci in odkritji
Med tistimi, ki se znova vračajo na festival, sta italijanska umetnica Silvia Calderoni, ki bo skupaj z Ilenio Caleo izvedla atmosfersko predstavo Temporale (Lezbična tragedija), in palestinski umetnik Basel Zaraa, tokrat z interaktivno instalacijo Kaj bomo storili brez izgnanstva?, znova si bo mogoče ogledati tudi predstavo Izrekanja koreografinje in režiserke Maje Delak. Vračajo se tudi teme, kot so vojna, nasilje, politični procesi, »pa tudi medosebni odnosi in vprašanja identitete«, je povzela kuratorka Mojca Jug. Mlada srbska režiserka Andreja Kargačin prihaja s predstavo Dora ali kdo bo zašil brezrokavnike?, ki se napaja iz študentskih protestov ter oblastne represije, brazilska umetnica Gaya de Medeiros v uprizoritvi Oče na večerji humorno obdela arhetipe moškosti, litovska plesalka Agniete Lisičkinaite ter beloruski umetnik Igor Šugalejev pa v predstavi Aplavzi in klofute odstirata prostor za razmislek o vojni in represiji. Med drugimi se na festival vrača tudi norveški kolektiv De Utvalgte s predstavo Moj izkrivljeni svet, ki se potaplja v temne plasti svetovnega spleta.
Med letošnjo ponudbo velja omeniti še uprizoritev Hamlet ali F.O.M.O., ki jo podpisuje italijanska režiserka Francesca Berardi, predpremiero predstave Fenomenalna realnost: Prvi del, s katero se vrača kolektiv Beton Ltd. v odstopu, območje za sprostitev z imenom Spontani počitniški ambient, ki ga je zasnovala Karolina Kotrbová in bo na voljo vse dni od ponedeljka naprej, ali že ustaljeno sosedsko plesno druženje, tokrat naslovljeno Šlagerji pod krošnjami. Mladi levi bodo ponudili tudi delavnico kritike, varstvo za otroke v času dogodkov ter podelitev nagrad zlata strela; vstopnina bo znova znašala simbolični evro.