Novi direktor Gledališča Toneta Čufarja Jesenice Vid Klemenc je z gledališčem povezan tako rekoč vse življenje. Njegov oče je ljubiteljski igralec, sam je na odru prvič nastopil v osnovni šoli, pozneje končal akademijo ter več let deloval kot mentor in režiser. Zdaj je prevzel vodenje jeseniškega gledališča, ki ga želi predvsem bolj odpreti mestu in pridobiti nove obiskovalce. Ob tem ga čakajo tudi precej bolj prozaični izzivi: omejena sredstva in starajoča se infrastruktura z odrom, ki je star že pol stoletja.
»Moji prvi spomini iz otroštva so povezani s to hišo. Oče je ljubiteljski igralec od mladosti in z njim sem hodil na vaje. Potem sem bil v tretjem razredu, ko sem prvič stal na tem odru in postal zasvojen,« pripoveduje Klemenc. Gledališče je tako postalo del njegovega življenja, čeprav si, kot pravi, nikoli ni predstavljal, da bo nekoč sedel v direktorski pisarni. In ko je sprejel vodenje gledališča, je bila zanj ena ključnih točk predvsem spoštovanje njegove dosedanje zgodbe. »Spoštovanje do vsega, kar je bilo, hkrati pa delati korake v smeri modernizacije,« svojo osnovno usmeritev opisuje novi direktor.
Za več ljudi v dvorani
Njegov glavni cilj je jasen: gledališče želi pripeljati do širšega kroga ljudi. Čeprav celotna jeseniška občina šteje okoli 20.000 prebivalcev, je rednih obiskovalcev gledaliških in glasbenih dogodkov bistveno manj. »Mi imamo dejansko okoli 200 ljudi, ki hodijo v gledališče. Meni se zdi ta številka že leta in leta grozna in bi si močno želel, da bi jih bilo več,« pravi Klemenc.
Ob tem ocenjuje, da gledališče za del prebivalcev še vedno predstavlja določeno obveznost. Tako je še posebno predstavniki mlajše generacije, ki načeloma z gledališčem »nimajo težav«, a če se odločijo za ogled predstave, to potem pomeni, da se morajo urediti, oditi v gledališče, biti tam dve uri, priti domov – po drugi strani pa imajo teh pet ur raznovrstno zabavo dostopno tudi prek zaslonov z domačega fotelja.
Zato želi gledališče odpreti tudi ljudem, ki ga danes ne obiskujejo. Pri tem vidi posebno priložnost prav v sedanjem času, ko vse več vsebin prihaja prek zaslonov, umetne inteligence in digitalnih podob. Gledališče ima po njegovem mnenju ravno zaradi svoje neposrednosti posebno vrednost. »Prihajamo v obdobje, ko niti svojim očem ne moreš več verjeti. V dvorani pa jim boš lahko,« razlaga sogovornik. Gledališče zato razume kot del širšega družbenega življenja mesta: »Kaj smo brez športnih tekem in brez kulture, brez knjižnic? Spalno naselje, v katerem smo zgolj droni, ki delamo zato, da delamo.« Gledališče na drugi strani po njegovem mnenju ustvarja tudi občutek skupnosti. »To, da lahko sediš v dvorani in si del nečesa, pri tem pa ni treba, da sploh koga poznaš, je dragoceno,« je prepričan.
Pomemben del njegovega načrta je zato tudi povezovanje z mladimi. Ljubiteljska gledališka dejavnost ima na Jesenicah dolgo tradicijo, vendar se gledališka skupina težko pomlajuje. Mladi po končani srednji šoli pogosto odidejo drugam, bodisi zaradi študija bodisi zaradi zaposlitve. Ena od možnosti je tesnejše sodelovanje z jeseniško gimnazijo. Novi direktor razmišlja tudi o širšem povezovanju z izobraževalnimi ustanovami in o možnosti umetniške gimnazije na Gorenjskem. »Na tem koncu Slovenije nimamo niti ene umetniške gimnazije,« opozarja. Ob tem Klemenc poudarja, da profesionalizacija gledališke dejavnosti ne sme izriniti ljubiteljstva. »Čisto povsod, kjer so se hiše profesionalizirale, so v bistvu izginili ljubitelji. Treba je najti ravnotežje,« meni.
Med tradicijo in novostmi
Tudi pri programu želi Klemenc ohraniti ravnotežje med tradicijo in novimi vsebinami. Jeseniško gledališče ima namreč tradicionalni abonmajski model, ki temelji na štirih gostovanjih in treh domačih premierah. Klemenc bi si želel več gostovanj poklicnih gledališč, vendar ga pri tem omejujejo finančna sredstva in dejstvo, da mora vseeno upoštevati obstoječe abonente.
»Moje vodilo je, da je okus subjektiven. Izbor gre skozi prizmo mojega osebnega okusa, mojega dojemanja teatra, kaj meni vibrira v gledališču,« pravi o letošnjem izboru predstav. Pri tem pa ne želi ustvarjati programa zgolj po pričakovanjih stalnega občinstva. »Ne želim pristajati na to, da morajo biti izbori prilagojeni abonentom. Menim, da je to podcenjevanje – kajti abonenti si zaslužijo videti vse, kar slovenski gledališki prostor ponuja,« razlaga.
Ob gledališkem programu želi razširiti tudi druge vsebine. Med novostmi so filmske projekcije v kinodvorani ob nedeljah, čeprav je izbor filmov za zdaj omejen zaradi tehničnih pogojev. Dvorana namreč nima ustrezne opreme za predvajanje vseh filmov, poleg tega bi potrebovala prenovo. Več sprememb Klemenc napoveduje tudi na glasbenem področju. Glasbeni abonma po njegovem mnenju ne sme postati zgolj niz koncertov, temveč mora ostati povezan z gledališčem. V prihajajoči sezoni bodo tako občinstvu ponudili avtorski projekt basista Jošta Lampreta Nomad s plesalko in vokalistko Urško Centa, Balkan bluz kabaret v izvedbi Lare Jankovič, koncert etno folk zasedbe Noreia, Damirja Imamovića s sevdalinkami, rock zasedbo Ana Pupedan, harmonikarja Marka Hatlaka in Oskarja Laznika ter operno komedijo Klik za ljubezen.
Za drugačen način druženja
Posebno mesto v jeseniškem gledališču ima tradicionalni festival ljubiteljskih gledališč Čufarjevi dnevi. Klemenc bi ga rad nekoliko preoblikoval in predvsem zgostil: namesto dolgega festivala si želi dogodka, ki bi v nekaj dneh na Jesenice pripeljal gledališke skupine iz vse Slovenije in jim omogočil tudi več druženja.
Poleg programskih načrtov pa ga čaka še precejšen infrastrukturni izziv. Jeseniško gledališče ima oder, ki je star približno pol stoletja in potrebuje temeljito obnovo, saj se je začel upogibati. Dejavnosti za pripravo dokumentacije in oceno potrebnih posegov že potekajo; prva ocena je, da bi bila za ureditev odra potrebna naložba okoli 150.000 evrov. Direktor si ob večji obnovi želi tudi manjših, a vidnih izboljšav, s katerimi bi obiskovalci dobili občutek, da se v stavbi nekaj dogaja.
Prva sezona pod njegovim vodstvom bo sicer pokazala, kako se bodo načrti prenesli v prakso. Med domačimi produkcijami bo v prihajajoči sezoni predstava 11 črk navpično avtorjev Saša Dudiča in Grege Robiča, zatem bo sledila predstava Predsednice v Klemenčevi režiji, spomladi pa še projekt z režiserjem Jašo Jamnikom. Med gostovanji na Jesenice prvič prihaja Slovensko mladinsko gledališče s predstavo Burkaški misterij, pridružujejo se še Drama SNG Maribor s komedijo Kakšno ime pa je to?!, Mestno gledališče ljubljansko z dramo Ex in Prešernovo gledališče Kranj s črno komedijo Lepotna kraljica Leenana.