Stara mestna elektrarna je tudi letos zaživela že ob koncu poletja s tradicionalnim festivalom Mladi levi, v naslednjih tednih oziroma mesecih pa se bo na tem prizorišču, ki ga upravlja zavod Bunker, zvrstila še množica festivalov, predstav in drugih dogodkov. Ravno v minulih dneh je tam gostoval bienalni festival sodobnega plesa Gibanica, v začetku oktobra prihaja festival Mesto žensk, nato pa bo elektrarna v novembru gostila festivale, kot sta improgledališki Goli oder in Forum nove glasbe, nazadnje pa še festival animiranega filma Animateka.
Še pred tem pa bo na vrsti zaključna konferenca mednarodnega projekta Reshape, ki traja že več kot tri leta in je usmerjen v premislek nekaterih temeljnih izzivov sodobne umetnosti; v njem sodelujejo številne partnerske organizacije ter približno 40 umetnikov iz Evrope in južnega Sredozemlja. »Gre za skupnostni sodelovalni proces od spodaj navzgor, ki je raziskoval možnosti preseganja ustaljenih obrazcev delovanja v umetnostnem sektorju, predvsem v smeri pravičnejših modelov upravljanja ali oblikovanja modelov solidarnostne ekonomije. Vanj smo pritegnili predvsem ustvarjalce, ki že sicer delujejo na tovrstne načine,« pojasnjuje Tamara Bračič Vidmar, vodja projekta Reshape. Izsledki teh raziskav bodo ponudili tudi osnovno ogrodje konference, ki se je sicer začela včeraj v Zagrebu, jutri pa se bo z različnimi vsebinami – pogovori, predavanji, predstavitvami in predstavami – nadaljevala v Ljubljani.
Hrana za razmislek
Konferenca je namenjena zlasti razpravi o zamislih in preizkusu konkretnih orodij, tako imenovanih »prototipov«, ki so se izoblikovali v procesu raziskovanja in naj bi spodbujali preobrazbo sektorja v smeri bolj pravičnih in trajnostnih praks. Širšemu krogu občinstva je med drugim namenjen debatni sklop, ki bo ob popoldnevih ponujal nekakšno »hrano za razmišljanje« z obravnavanjem tematik, ki so se v raziskavah nekako znašle v ospredju. Filozofinja in teoretičarka Alenka Zupančič se bo tako jutri v svojem predavanju Konec fantazije in fantazija konca ukvarjala s ponavljajočo se fantazijo o koncu kapitalizma – a tudi s tem, kako fantazija o »koncu«, o nekakšni radikalni katastrofi, v resnici služi ohranjanju statusa quo.
V četrtek bo sledila okrogla miza Umetnost nepokorščine, na kateri se bodo vprašanju umetnosti kot načina premišljevanja ter spreminjanja kulturnih kodov ali pravil posvetile teoretičarka in aktivistka Valeria Graziano, umetnica Amanda Piñaje, antropologinja Svetlana Slapšak ter raziskovalka Tjaša Pureber, vodila pa jo bo nekdanja direktorica Mesta žensk Teja Reba. Petkova okrogla miza, vodila jo bo Alma R. Selimović, pa bo posvečena povezanim temam dekolonizacije, odrasti ter umetnosti; sodelovali bodo maroški aktivist Aadel Essaadani, teoretičarka sodobnih scenskih umetnosti Bojana Kunst, libanonski arhitekt in umetnik Raafat Majzoub ter raziskovalka Ajda Pistotnik.
Delavnice in predstave
Dopoldanske ure bodo v znamenju predstavitev različnih zamisli za boljše delovanje umetnostne sfere v prihodnosti. »Nekateri od teh prototipov so zelo konkretni ter pripravljeni za uporabo, drugi so morda še bolj na ravni zasnove, vsi pa so ustvarjeni z željo po sprožitvi spremembe v smeri bolj solidarne in pravičnejše družbe,« poudari Tamara Bračič Vidmar. Udeležencem konference bodo na voljo še tematski sprehodi po mestu, v večernih urah pa bo sledil umetniški program, v katerem bo denimo Lea Kukovičič jutri predstavila projekt dražbe gledališke uprizoritve Forsale, Marko Bulc bo v četrtek dvakrat izvedel Prvo altruistično predstavo, obiskati pa bo mogoče tudi tako imenovane »umetniške večerje«, na katerih bodo svoje delo v sproščenem vzdušju predstavili različni umetniki oziroma umetniški kolektivi.
V soboto bo izvedena še nova produkcija kolektiva Beton Ltd., ki ga sestavljajo Primož Bezjak, Branko Jordan in Katarina Stegnar. To bo kar 29 ur trajajoč dogodek Hoppla, wir leben. Izgubljena gesta lastnega odstopa, s katerim bodo vsebinsko zaokrožili cikel svojih zadnjih predstav, sicer pa ga člani kolektiva opisujejo kot neke vrste instalacijo oziroma »predstavnino«; začel se bo v soboto ob 17. uri in bo trajal do nedelje zvečer. V njem se ukvarjajo z vprašanjem, zakaj se v družbi nihče več ne poslužuje geste odstopa, a tudi z vprašanjem odstopa od ustaljenega proizvajanja gledališke umetnosti.
Konferenca bo obsegala tudi posebna delovna srečanja, namenjena odločevalcem ter oblikovalcem kulturnih politik, ravno tako pa bo na voljo posebna publikacija, v kateri so predstavljeni vsi nastali prototipi.
