1. Tramvaj Poželenje (SNG Drama Ljubljana, Mala Drama, premiera 11. 4. 2025, režija: Nina Šorak)
Williamsova klasika skozi prihod Blanche DuBois v sestrin tesni svet razpre trk med iluzijo in brutalno stvarnostjo. Uprizoritev posebej poudari nasilje (intimno, družinsko, družbeno) ter mehanizme, s katerimi okolje “normalizira” poniževanje in izbris meje soglasja. Gledalec je potisnjen blizu dogajanju; napetost raste iz drobnih gest, pogledov in tišin, ki razgalijo, kako hitro civiliziranost zdrsne v primitivizem. V izbor sodi, ker brez olepševanja pokaže, kako intimno nasilje postane družbeni dogovor.
2. Lepotna kraljica Leenana (Prešernovo gledališče Kranj, premiera 28. 11. 2025, režija: Luka Marcen)
McDonaghov črni humor in ostro rezana psihologija: v odročni irski hiši živita hči Maureen in mati Mag, ujeti v toksično soodvisnost. Skrb in nežnost sta pri njima prepleteni z manipulacijo, krivdo in drobnimi sadizmi; vsaka “usluga” je dolg, vsaka tišina grožnja. Ko se pojavi možnost ljubezni in pobega, se pokaže, kako je nasilje lahko tudi domače, vsakdanje in “praktično”. V izbor sodi, ker neusmiljeno razgali, kako se ljubezen lahko spremeni v orožje.
3. Kralj Lear (SNG Drama Ljubljana, premiera 8. 11. 2025, režija: Jernej Lorenci)
Shakespearjeva tragedija o razpadu oblasti in družine: Lear razdeli kraljestvo, izžene Cordelio, nato pa ga lastna odločitev začne mleti do norosti. Uprizoritev bere tekst kot študijo nasilja in “vakuuma tranzicije moči” – trenutka, ko staro še ne umre, novo pa še ne nastopi, zato zavlada kaos. Nevihta na odru je tudi notranja nevihta: svet brez varoval, v katerem se razkroj odnosov prelevi v razkroj resničnosti. V izbor sodi, ker klasiko prevede v sodobno anatomijo razkroja moči, jezika in odnosov.
4.55. člen (Slovensko mladinsko gledališče, premiera 24. 5. 2025, režija: Tjaša Črnigoj)
“Dokumentarna proslava” 55. člena Ustave (“Odločanje o rojstvih svojih otrok je svobodno …”). Predstava gradi iz arhivov, pričevanj in kolektivnega spomina na boje za reproduktivne pravice: kako so se politične odločitve, medicina, moraliziranje in intimne izkušnje žensk prepletale v javni spor. Namesto muzejske lekcije je to živa, frontalna odrska razprava o svobodi, telesu in državi – ter o tem, kaj pomeni pravica, če zanjo ni pogojev. V izbor sodi, ker politično naredi osebno – in papirnate svoboščine spremeni v živo, konfliktno resničnost.
5. 1974 (Slovensko mladinsko gledališče; del Dodekalogije 1972–1983, režija: Tomi Janežič)
Transgeneracijska dokumentarna fikcija, ki iz osebnih zgodb ustvarjalk_cev sestavi “razglednico” sedemdesetih: zasebni prostori, javne parole, popkultura, družinske mitologije in politična ozadja. Leto 1974 ni le datum, temveč optika, skozi katero gledamo, kako zgodovina pronica v telo, govorico in odnose – in kako se prenaša med generacijami. Predstava je del širšega omnibus projekta, vezanega tudi na program EPK GO! 2025. V izbor sodi, ker iz “majhnih” zgodb sestavi velik, natančen kolektivni spomin.
6. 1973 (SNG Nova Gorica; del Dodekalogije 1972–1983, režija: Tomi Janežič)
Druga postaja iste dodekalogije: transgeneracijska dokumentarna fikcija, ki raste iz stanovanj, spominov in dogodkov sedemdesetih, hkrati pa Novo Gorico povezuje z “globalnim” – z mesti, ideologijami in tokovi, ki oblikujejo lokalno življenje. Leto 1973 deluje kot časovni rez: drobni intimni prizori se zlagajo v širšo sliko družbe, ki se spreminja hitreje, kot jo ljudje zmorejo opisati. Uprizoritev je imela premiere v začetku februarja 2025. V izbor sodi, ker prepričljivo ujame, kako “mikro” vsakdana skriva “makro” zgodovine.
7. Izginjanje (Mestno gledališče ljubljansko, premiera 20. 11. 2025, režija: Jernej Potočan)
Drama Tomislava Zajca razpira življenje dveh družin, ki sta navzven “urejeni”, od znotraj pa razjedeni. V središču je tema spolne zlorabe in posledic: ne le travma žrtve, temveč tudi mehanizmi zanikanja, zaščite ugleda, prelaganja krivde in tihega sodelovanja okolice. Predstava “izginjanje” razume dobesedno: izginjanje varnosti, jezika, resnice – in izginjanje človeka iz lastne zgodbe, ko mu je odvzeta možnost, da jo pove sam. V izbor sodi, ker je nepopustljivo natančna pri razkrivanju sistema molka.
8. Snežna kraljica (Lutkovno gledališče Ljubljana, Šentjakobski oder, premiera september 2025)
Od Andersena izhajajoča odrska pravljica, v kateri se hlad razuma in zapeljivost ledene popolnosti zoperstavita srčni toplini in zvestobi. Zgodba o poti (in preizkušnjah), ko nekoga “odnese” mraz in ga je treba poiskati – ne s silo, ampak z vztrajnostjo, domišljijo in čustveno vezjo. LGL predstavo postavi kot poetično, vizualno bogato odo povezanosti; otroški publiki ponudi avanturo, odraslim pa melanholičen podtekst o tem, kako se ljudje odtujimo in kako se vračamo. V izbor sodi, ker otroški zgodbi doda večplastno, ganljivo razmišljanje o odtujitvi in bližini.
9. Netopir (Die Fledermaus) (SNG Opera in balet Ljubljana, premiera 23. 1. 2025)
Straussova operetna klasika je večer preoblek, potegavščin in družbenih mask: kdo vara koga, kdo je kdo, in koliko stane ugled, ko se razrahljajo pravila. V treh dejanjih se komedija intrig razcvete v razkošju plesa, ansamblov in valčkov, a pod bleščavo ostaja satira meščanske morale – vsi “pošteni” so po svoje smešni. Uprizoritev praviloma stavi na tempo, šarm in odrski spektakel, pri katerem glasba nosi tudi ironijo. V izbor sodi, ker pod razkošjem ohrani satirični zob – in zabavo spremeni v ogledalo morale.
10.≈ približno enako kot (Drama SNG Maribor, režija: Maša Pelko)
Sodobna komična švedska drama Jonasa Hassna Khemirija vzame matematični znak ≈ kot metaforo: kaj je v resnici “približno enako” – delo in plača, človek in kapital, ljubezen in korist, varnost in preživetje? Besedilo se poigrava s spremembami gledališkega koda in hitro menja perspektive, s čimer poudari prekarnost in nestabilnost sodobnega življenja. Humor tu ni okrasek, ampak rezilo: smeh nastane ravno tam, kjer sistem ljudi pretvarja v postavke v enačbi. V izbor sodi, ker smeh uporabi kot rezilo – in “približno” razkrije kot temeljni modus današnjega sveta.