Reški Kolektiv Igralke, pri nas znan po dokumentarnih avtorskih predstavah Babice in Punce, ki so nastale v sodelovanju z režiserko Tjašo Črnigoj, je v svojem novem projektu Vozel – ta je bil premierno uprizorjen junija letos na Reki – združil moči z režiserjem Žigo Divjakom. Uprizoritev izhaja iz občutka nekakšne zategnjenosti, »vozla v želodcu«, nelagodja, ki izvira iz podobe družbe, v kateri se priprave na prihajajočo vojno skozi naraščajočo množico besed o varnosti, »pripravljenosti« in »odpornosti« predstavljajo kot nekaj normalnega, kot edini razumen način skrbi za prihodnost, medtem ko države za ogromne vsote povečujejo vojaške proračune.
Predstava je stkana iz drobnih, a konkretnih situacij, v katerih se tovrstno politično nasilje kaže kot nekaj intimnega, telesnega ter že prisotnega. Militarizacija tu ni le vprašanje orožja, temveč način, kako se strah, nasilje in izguba prihodnosti naseljujejo v naš vsakdan. V predstavi nastopajo Klara Kovačić, Anja Sabol in Vanda Velagić, ki so skupaj z Žigo Divjakom tudi soavtorice besedila, ob tem pa so v predstavi med drugim uporabljeni še motivi iz knjige The Mushroom at the End of the World (Goba na koncu sveta) avtorice Anne Lowenhaupt Tsing ter odlomki iz filma Kako se gradi ladja (1983) režiserja Petra Trinajstića. Zvok je oblikoval Blaž Gracar, scenografijo je zasnoval Igor Vasiljev, luč pa sta oblikovala Marin Lukanović in Žiga Divjak.
Uprizoritev je nastala v koprodukciji Kolektiva Igralke in Maske Ljubljana ter v partnerstvu s HNK Ivana Zajca na Reki. Slovenski premieri, ki bo v soboto ob 19. uri v Stari elektrarni, bosta v nedeljo in ponedeljek sledili še dve ponovitvi.