Mednarodni festival sodobnega plesa in performativnih umetnosti Spider, zaradi svoje transžanrske usmerjenosti, začinjene s kritičnimi diskurzivnimi vsebinami, sicer znan tudi kot »festival radikalnih teles«, se v svoji 15. izdaji vrača pod naslovom Ne vemo, česa ne vemo. Med 24. in 27. junijem se bo tako skozi raznolike odrske dogodke, prepletene z debatnim in glasbenim programom, osredotočal na razmerje med vednostjo v dobi umetne inteligence ter gibanjem (oziroma plesom) kot prakso, ki sega onkraj podatkovnih algoritmov. Na festivalu, ki bo prve tri dni umeščen na ustaljeno prizorišče Plečnikovega letnega gledališča v Tivoliju, za zaključno druženje pa se bo ponovno preselil na grad Kodeljevo, bo nastopilo več kot 80 ustvarjalk in ustvarjalcev iz 15 držav.
Dotok svežega zraka
»Letošnja tema je v jedru festivala pravzaprav tako ali drugače prisotna že od njegovega začetka – vsaj kolikor vsakič znova poskušamo vzpostavljati neki začasni svet, ki bi ga lahko primerjali z odprtim oknom, skozi katero za nekaj časa spustimo svež zrak,« razmišlja Žiga Predan, direktor festivala Spider. »Ne ukvarjamo se pretirano s tem, da bi program sestavljali iz trenutno modnih imen,« pa dodaja umetniški vodja festivala, uveljavljeni plesalec in koreograf Matej Kejžar. »Iščemo svežino, drugačnost, oblikovanje skupnosti – in temu primerno izbiramo tudi nastopajoče, naj gre za globalno uveljavljene umetnice ali ustvarjalce, ki so šele na začetku poti. Hkrati se trudimo, da bi ponudili prostor pogledom, ki sicer ne dobijo pravega mesta ali vidnosti, vključno z ustvarjalci, ki so zavestno izstopili iz komercialno obarvanega splošnega toka. Prav to prežemanje različnih umetniških leg in perspektiv dela festival nekoliko nekonvencionalen in zato zanimiv.«
Četudi se ne želijo preveč ozirati na ustaljene hierarhije, se Kejžar zaveda, da festival že sam po sebi ustvarja neko hierarhijo, čeprav zgolj skozi izbor tistega, kar nanj uvrstimo. »Vendar pa Spider načrtno nima neke osrednje točke, glavnega gosta ali ključnega poudarka; morda je ena njegovih bolj prepoznavnih značilnosti tudi, da se nanj vračajo nekateri umetniki, ki so se v preteklosti že predstavili, saj želimo slediti njihovemu ustvarjalnemu razvoju.« Z novimi produkcijami bodo tako na festivalu gostovali plesni kolektiv Trevoga s performansom Xx-63, ki ponuja čustveno surovo, vendar čvrsto stališče o »pretiranem potrošništvu, omrtvičenosti in utrujenosti, ki so posledica nenehnega zasledovanja dražljajev«, ter Arno Ferrera in Gilles Polet, ki v predstavi Oklep raziskujeta moškost in jo poskušata opredeliti na novo – obe uprizoritvi bosta na ogled v četrtek.
Nove oblike skupnosti
Program predstav prvega dne bo sicer začela Billy Morgan, ki se giblje na presečišču performansa, pripovedovanja in instalacije, v uprizoritvi Metropolitaine pa bo ponudila nadrealistično zgodbo o dveh ljubimkah, skozi katero raziskuje občutek ujetosti kot stranski produkt kapitalizma. Sledila ji bo avstralska sodobna umetnica Thalia Stone s svojim solo performansom I Stand For You, v katerem se loteva premisleka vrednotenja racionalnosti, za konec pa bo na vrsti plesna predstava Meje mojega jezika so meje mojega sveta v koreografiji Gregorja Luštka. V naslednjih dneh si bo poleg že omenjenih med drugim mogoče ogledati še glasbeno-plesni performans Prepusti se, v katerem Khadija El Kharraz Alami in Cheb Runner raziskujeta možnost prebujanja teles skozi poliritmijo tradicionalnih severnoafriških glasbenih žanrov, z absurdom začinjeno uprizoritev Prvi, drugi in pest, v kateri Lucas Lagomarsino rahlja vez med pomenom in vidnim, in plesno predstavo Kasija nemrtva, v kateri poskuša Lara Barsacq navezati stik z likom in delom srednjeveške pesnice ter skladateljice.
Stalnica Spiderja so tudi Radikalni pogovori, ki jih že šesto leto oblikuje kuratorka Bara Kolenc in bodo tokrat zbrani pod naslovom Druge mreže, ki naslavlja tako medčloveške odnose kot digitalne krajine. »V središču bo poskus premisleka, na kakšen način se lahko v času individualizma ter vse večje odtujenosti sploh še vzpostavlja družbenost, na primer prek decentraliziranega povezovanja posameznikov,« je med drugim pojasnila. Pogovori bodo letos razširjeni ter nadgrajeni v nekakšen »dnevni del« festivala: tako v sredo kot v četrtek bosta dve debati (ob 13. in 17. uri), med njima pa bodo glasbeni prenosi v živo z različnih lokacij po svetu (od Bejruta do Tbilisija) in branja avtorske poezije. Pester bo tudi didžej program, ki ga je programirala Angela Steiner in bo od srede do petka uokvirjal večerni spored dogodkov (glasbo bodo sukali empitri, Đakka, Ribero, Estera, Fujita Pinnacle, das jaguar in Aya), obilno pa bo podprl tudi sklepno dejanje festivala, tradicionalni sobotni »brunch«, ki bo na gradu Kodeljevo – tokrat ob zvokih kolektiva House Therapy – trajal tja do nedeljskega jutra.
Vstopnina bo tudi letos »odmerjena« po načelu »plačaj, kolikor zmoreš«, sicer pa priporočena cena dnevne vstopnice znaša 15 evrov, za celoten festival pa 45 evrov; seveda sprejemajo tudi donacije.