Ugledni koreograf in režiser Matjaž Farič, eden od naših najvidnejših akterjev na področju sodobne plesne umetnosti zadnjih desetletij, bo z novo plesno predstavo Strahovi, ki je nastajala v produkciji zavoda Flota, na nadvse primeren način obeležil 40. obletnico svojega poklicnega delovanja, hkrati pa tudi 25. obletnico ustanovitve zavoda Flota. V tej uprizoritvi, ki bo premierno izvedena v torek, 26. maja, ob 20. uri v Španskih borcih, se je namreč vrnil k istemu gibalnemu materialu, kot ga je uporabil v svojem solu iz leta 1986, za katerega je prejel svojo prvo mednarodno nagrado, pri čemer pa so ta izhodišča zdaj predelana v posodobljeno različico, ki se neposredno odziva na današnji čas in z njim povezane (nove) strahove. Nastopila bo južnokorejska plesalka Jeong Bin Seo.
Navezava na prelomnice
Matjaž Farič, ki je plesno pot začel na mariborski baletni šoli, je solo Ghosts of My Life ustvaril leta 1986 ter zanj kmalu za tem prejel nagrado na Tekmovanju novega plesa v Budimpešti. Že naslednje leto je med izpopolnjevanjem na dresdenski Palucca Schule ta solo – pod naslovom Geister meines Lebens – priredil za telo plesalca Maria Heinemanna ter za predstavo dobil nagrado za koreografijo na 10. baletnem tekmovanju NDR. Po vrnitvi v Slovenijo je Farič solu nadel nov naslov Strahovi in ga vključil v celovečerno avtorsko predstavo Sanje Maria H, ki je imela premiero v Klubu mladih v Murski Soboti, kjer so zdaj prostori Mladinskega informativnega in kulturnega kluba (MIKK). Toda Farič je to predstavo odplesal samo enkrat, saj se je že čez nekaj dni hudo poškodoval, po okrevanju pa so bili Strahovi leta 1988 vključeni v predstavo Šesti april skupine Vzhodni plesni projekt, ki jo je ustanovil pred tem. Skratka – gre za solo, ki je neposredno povezan s vrsto prelomnic na Faričevi poti plesalca in koreografa (začetek, odhod v tujino, vrnitev, prekinitev in ponovni začetek), zdaj pa se bo z njim navezal še na okroglo obletnico ustvarjanja.
Kot poudarja Farič, pri rekonstrukciji plesnega sola Strahovi ne gre zgolj za ponavljanje: v 40 letih, ki so minila od prve različice, smo bili namreč priča izjemnemu tehnološkemu napredku in tektonskim političnim premikom, pa čeprav izhodišča ostajajo podobna – če je pred desetletji velik del sveta ločevala železna zavesa, so danes (po daljšem obdobju tesnejših političnih in gospodarskih povezovanj) spet v ospredju razhajanja ter nove delitve v svetovnem redu, vključno z grožnjo vojne svetovnih razsežnosti. In če so ustvarjalca nekoč omejevali zlasti ideološki kulturno-politični okviri, ga danes »disciplinirajo« predvsem »ekonomske« zahteve po storilnosti in koristnosti. Koreografija, ki je v osnovi izhajala iz osebnih strahov pred štiridesetimi leti – ti so se do danes prelevili v duhove preteklosti –, se je v procesu ustvarjanja posodobljenega sola soočala z vprašanjem, kako se strahovi spreminjajo, se nabirajo in vpisujejo v telo.
Približevanje dveh slogov
V novi različici Strahov pleše Jeong Bin Seo, katere osebni plesni slog zrcali tako sodobne baletne prakse in sodobni ples kot tudi tradicionalno gibalno dediščino okolja, v katerem je odraščala – kot tak se precej razlikuje od Faričevega, ki se je oblikoval tako skozi izrazni in sodobni ples oziroma izobraževanje v baletnih tehnikah kot skozi ukvarjanje z borilnimi veščinami ali gimnastiko. Skozi te razlike se odpirajo možnosti za svežo interpretacijo in razširitev izvornega sola, ki pa jih podpira izrazito sorodna plesna senzibilnost obeh ustvarjalcev.
Poleg Seo in Fariča, ki podpisuje koreografijo in režijo, sta predstavo sooblikovala še dramaturginja Katja Markič in oblikovalec luči Hotimir Knific. Kot koproducenta sodelujeta tudi organizacija Korea Dance Abroad in zavod En-Knap, nocojšnji premieri pa bo sledil pogovor z Matjažem Faričem. Prva ponovitev bo v sredo, 27. maja, ob isti uri v Španskih borcih, v petek, 29. maja, pa bodo Strahovi na ogled še v MIKK, kjer so bili tudi prvič uprizorjeni.