Tokrat že 61. Festival Borštnikovo srečanje bo med 8. in 21. junijem v dvoranah SNG Maribor in drugih prizoriščih v bližini znova ponudil zgoščen pregled slovenske gledališke produkcije, ki ga bodo spremljala gostovanja gledališč iz tujine ter spremljevalni program, namenjen strokovnemu premisleku sodobnih uprizoritvenih praks. »Borštnikovo ostaja prostor srečevanja različnih estetik, produkcijskih modelov ter generacij ustvarjalk in ustvarjalcev, a tudi platforma za refleksijo stanja slovenskega gledališča v širšem evropskem kontekstu,« poudarja umetniški direktor festivala Aleš Novak.
Težko premagljivi vzorci
V središču pozornosti bo, kakor je že v navadi, nabor slovenskih uprizoritev, ki se bodo potegovale za festivalske nagrade; tekmovalni program bo tudi letos sestavljalo dvanajst predstav, izbrala jih je selektorica Kaja Novosel. Ta si je v preteklem koledarskem letu v ta namen ogledala nekaj več kot sto uprizoritev, ki so nastale v slovenskem gledališkem prostoru, od tega je bilo nekako tri četrtine institucionalne produkcije, približno četrtina pa neinstitucionalne; podobno razmerje je mogoče zaznati tudi med režiserji (ki so podpisali večino obravnavanih uprizoritev) in režiserkami oziroma avtoricami uprizoritvenih zasnov, ki so pripravile le približno četrtino predstav. »Ta okvirna, toda dovolj zgovorna statistika kaže ustaljene, še vedno težko premagljive strukturne vzorce tako marginalne pozicije nevladne scene kot tudi neenakovredne zastopanosti spolov v slovenskem gledališču,« med drugim ugotavlja selektorica.
Po njenih besedah je gledališko leto prineslo raznolike teme in žanre, ki segajo v vse pore človeške izkušnje življenja, zato produkcije ni smiselno zvajati na neki ohlapen skupni imenovalec. »Vsaj pri bolj problemsko zastavljenih uprizoritvah so bili pogostejši premisleki o položaju posameznice oziroma posameznika v raztelešeni, vedno bolj socialno tesnobni družbi in v podivjanem, okrutnem svetu, v katerem se seznami umrlih vsak dan nekoliko podaljšajo. Toda nič manj umestne in tehtne niso bile niti intimnejše uprizoritve, ki so premišljevale izzive sodobnega človeka: osamljenost, izgubljenost, pomanjkanje motivacije ter soočanje s takimi in drugačnimi izgubami.« Kot je še pristavila, so bile aktualne družbene teme vpisane predvsem v različnih avtorskih projektih, nekoliko manj v udobnih kanonskih delih svetovne ali domače dramatike, še najmanj pa v nekaterih »nerazumljivih repertoarnih odločitvah« gledaliških institucij, pri katerih ni bilo mogoče razbrati, kako naj bi vzpostavljale stik s sedanjostjo.
Raznolikost postopkov in poetik
Na poklicnih odrih je lani krstno uprizoritev doživelo devet slovenskih dramskih besedil, pri čemer sta bili v enem primeru dve novi besedili združeni v isti uprizoritveni večer, je še opozorila. »Tovrstna rešitev, utemeljena z ohlapno tematsko stičnostjo, zmanjšuje produkcijsko – in predvsem simbolno – težo dela dveh mladih nagrajenih avtoric, odpira pa tudi vprašanja odnosa ustanov do uprizarjanja sodobne slovenske dramatike.« O izbranih tekmovalnih uprizoritvah je med drugim pojasnila, da so precej raznolike v svojih formah, uprizoritvenih postopkih in poetikah, a jih hkrati družijo suverena avtorska drža, premišljen pristop k materialu, jasno stališče do fenomenov sodobnosti ter zmožnost vzpostavljanja refleksije in neposrednega dialoga z zdajšnjostjo. »V izbranih uprizoritvah je posebej izstopajoča dimenzija kolektivnosti in medsebojne skrbi ustvarjalnih oziroma, ožje, igralskih zasedb – kar je v času vse večjega individualizma in stremljenja k zgolj lastnim koristim zagotovo tolažeče in opogumljajoče.«
Letošnje slavnostno odprtje festivala bo sicer v petek, 12. junija, zaznamovala predstava Sonoma, plesno-gledališka uprizoritev koreografa Marcosa Moraua v izvedbi španske skupine La Veronal. Gre za delo, ki se z izrazito fizično in simbolno govorico odziva na stanje sodobnega človeka in ki spada med vidnejše tovrstne evropske produkcije zadnjih let; gostovala je že na številnih evropskih festivalih, med njimi tudi v Avignonu.