Nemški skladatelj Richard Wagner si je na vrhuncu slave v Bayreuthu zamislil tako svoj festival kot svojo dvorano, kjer se bodo uprizarjale njegove opere, bolje rečeno glasbene drame, ki trajajo po več ur. Napisal je 13 glasbenih dram, nekaj jih je ostalo nedokončanih. Vedno pa so na festivalskem odru dela, za katera je Wagner sam menil, da so njegova prava umetniška dela, to pa so predvsem njegova pozna dela, recimo tetralogija Nibelungov prstan, Tristan in Izolda ter Parsifal. Medtem ko je svoja zgodnja dela (Die Feen, Das Liebesverbot in deloma Rienzi), ravno tako mojstrska, celo skrival ali jih odkril precej pozneje, v bistvu se jih je sramoval.
Presenečenje z Rienzi
Tako se tudi v sodobnem času sledi skladateljevi viziji in se na oder postavljajo pretežno njegova temeljna dela, ki se po nekaj sezonah med seboj izmenjujejo, vsake toliko pa zaživijo v novih režijskih produkcijah. Zato se je letos pravzaprav zgodilo presenečenje, da se je umetniška voditeljica festivala Katharina Wagner, skladateljeva pravnukinja, ki je tudi direktorica festivala, odločila, da se prvič v zgodovini festivala uprizori Rienzi. To je Wagnerjeva tretja opera po vrsti, ki je že nekoč obveljala za uspešno, a za skladatelja očitno ne dovolj. Originalna partitura z zgodbo o rimskem trubadurju velja za izgubljeno. Opera pa je obveljala kot nekakšen vezni člen med veliko opero in glasbeno dramo, ki se ji je skladatelj pozneje v celoti posvetil.
Katharina Wagner je režijo zaupala dvema režiserkama mlajše generacije, Alexandri Szemerédy in Magdolni Parditki, ki sta se delo odločili interpretirati kot refleksijo političnega fanatizma in fašizma oziroma izzivata s premislekom o tem, kako se lahko množična politika, karizmatični voditelj in kolektivna ideologija sprevržejo v katastrofo. To pa je zelo pomenljivo, kajti festival s tem posega v lasten mit oziroma Wagnerjev kult osebnosti.
Jubilejne sezone pa v petek niso začeli s katero od Wagnerjevih najbolj zvenečih glasbenih dram, temveč je na prostem zazvenela Deveta simfonija Ludwiga van Beethovna, v kateri se skriva še eno pomembno sporočilo današnjemu svetu: ideja, da lahko človeštvo preseže nasilje, razdeljenost in egoizem. Izbor ni bil naključen, v Bayreuthu je bila namreč izvedena tudi 22. maja 1872, na skladateljev 59. rojstni dan, ko se je pod mecenstvom bavarskega kralja Ludvika II. začela tudi gradnja znamenitega glasbenega gledališča.
Prstan z umetno inteligenco
Ob že omenjeni operi Rienzi so letos na sporedu še opere Leteči Holandec, Rensko zlato, Valkira, Siegfried, Somrak bogov in Parsifal. Sloviti Nibelungov prstan pa tokrat predstavljajo pod naslovom Ring 10010110, pri čemer sceno ustvarja generativna umetna inteligenca, kar je očitno najbolj kontroverzen umetniški projekt letošnjega festivala. V naslovu je izpisan binarni zapis števila 150, kar neposredno referira na jubilej, sistem pa uporablja zgodovinske podobe in materiale iz različnih preteklih izvedb slovite tetralogije. Mnogi kritiki ob tem že nergajo, kajti Wagner je bil obseden z nadzorom nad celotnim umetniškim delom, zdaj pa živo glasbeno-gledališko umetnost prepuščamo algoritmom?
Avgusta bo še ena zanimiva premiera, koncertna izvedba novega dela Brünnhilde brennt (Brunhilda gori), pod katerim se podpisujeta skladatelj Bernhard Lang in libretist Michael Sturminger (scenska premiera bo aprila prihodnje leto v Operi Dortmund v režiji Neila Barryja Mossa). Glasbeno vodstvo bo prevzel Jonathan Stockhammer. Festival je poln obfestivalskih dogodkov, med drugim bodo tekle javne razprave, kjer se bodo neposredno soočali z Wagnerjevim antisemitizmom ter zgodovino festivala, posebno spornega v času nacizma.
Brbotanje ob festivalu
Bayreuthski festival že od nekdaj skrbi, da se o njem govori po vsem svetu, bodisi zaradi škandalov znotraj dinastije bodisi zaradi produkcij, ki ne sledijo napotilom skladatelja, zadnja leta pa še posebno zaradi režijskih provokacij – nekatere se posrečijo, druge ne. Festival buri duhove tudi zunaj znamenite dvorane. Že nedeljsko spominsko odprtje ob 150-letnici festivala z naslovom Utišani glasovi, ki so jo posvetili judovskim glasbenikom, žrtvam nacizma, je bilo najprej celo odpovedano (uradno zaradi varnostnih pomislekov), s tem pa so odpovedali tudi predavanje nekdanjega predsednika Evropskega judovskega kongresa in politika nemške Krščanskodemokratske unije Michela Friedmana. Po ostrih kritikah so dogodek vrnili na program.
Bavarsko mestece Bayreuth navkljub vsemu ostaja trdnjava kulta skladatelja Wagnerja in zapriseženih wagnerjancev, ki se tja vsako leto zgrinjajo z vsega sveta. Med rednimi obiskovalci festivala je denimo tudi nekdanja nemška kanclerka Angela Merkel, ki ga je obiskala tudi letos.