»Letošnji Dnevi komedije so že moji četrti v tej vlogi, sam pa festival razumem kot celoto, ki stoji na treh ključnih stebrih. Prvi je tekmovalni program in njegov selektorski proces, ki temelji na prijavah gledališč, drugi steber je spremljevalni program, ki se je v zadnjih letih izkazal kot izjemno pomemben, tretji, ključni, pa je natečaj za izvirno slovensko komedijo – žlahtno komedijsko pero,« pove direktor in umetniški vodja Slovenskega ljudskega gledališča (SLG) Celje Miha Golob.

Smisel za humor je v veliki meri individualen in tudi stvar talenta. Po drugi strani je smisel za humor podvržen tradiciji, mentalnim navadam nekega ljudstva nasploh, zgodovini, jeziku, splošni kulturi.

Nebojša Pop Tasić, selektor 34. Dnevov komedije

Za žlahtne nagrade se bo letos potegovalo osem tekmovalnih uprizoritev institucionalnih in neinstitucionalnih slovenskih gledališč, ki jih je na podlagi svojih izkušenj iz znanosti, književnosti, filozofije, ideologije, politične korektnosti, hinavščine, fovšije, zahrbtnosti, kot je dejal sam, izbral letošnji selektor Nebojša Pop Tasić. Kot pravi, je smisel za humor v veliki meri individualen pa tudi stvar talenta. »Po drugi strani je smisel za humor podvržen tradiciji, mentalnim navadam nekega ljudstva nasploh, zgodovini, jeziku, splošni kulturi. A moj je drugačen od slovenskega, ker pač nisem pristen Slovenec, temveč priučen, adaptiran. Tudi humor in razlogi za smeh so se s časom spremenili in danes ima humor veliko ovir. Pa vendar je smeh še vedno upor, terapija proti vulgarnemu in brutalnemu vsakdanu,« pravi selektor, ki je pregledal 17 prijavljenih predstav in še osem takih, za katere se mu je zdelo prav, ter na koncu v tekmovalni program uvrstil štiri slovenske in štiri tuje komedije.

Stroka in občinstvo bodo
izbirali najboljše

Kaj bomo videli na letošnjih Dnevih komedije, katerih proračun znaša okoli 60.000 evrov, poleg ministrstva za kulturo pa izdaten delež zanje primakne tudi Mestna občina Celje? V izboru so eksistencialno obarvana finska komedija Kokkola Leee Klemole (SLG Celje), intimna dramedija Zakaj sva se ločila Katarine Morano (MGL), brezčasna satira Pokojnik Branislava Nušića (MGL) in topla, nostalgična komedija Usje se je dalu (SNG Nova Gorica). Program dopolnjujejo evolucijska komedija Žival si! (Mestno gledališče Ptuj), energična, igralsko virtuozna predstava Budale (Klapa produkcija), lahkotna komedija zmešnjav Agencija za razhode (Špas teater) ter metagledališka tragikomedija Heroj 4.2 – Business as usual (Moment in Gledališče Glej).

Presek gledališkega humorja

Utrinek iz predstave Agencija za razhode Špas teatra. Foto: arhiv SLG

Strokovna žirija, v kateri bodo Romeo Grebenšek, Jernej Potočan in Tjaša Bertoncelj, bo podelila naziv žlahtne komedijantke in komedijanta, žlahtnega režiserja ali režiserke ter razglasila žlahtno komedijo, občinstvo pa bo po vsaki predstavi izbralo svojega komedijanta ali komedijantko večera ter ocenilo uprizoritev. Tista z najvišjo oceno pa bo postala žlahtna komedija po izboru občinstva.

Dogodki spremljevalnega programa brezplačni

Zelo pester bo tudi letošnji spremljevalni program, ki ga bodo bogatile raznolike gledališke in druge umetniške vsebine, od predstav, delavnic, umetniških rezidenc do predavanja in razprav, vstop na vse dogodke pa bo prost. Podelili bodo tudi nagrado za žlahtno komedijsko pero 2026; na natečaj je prispelo 16 besedil, strokovna žirija v sestavi Katja Gorečan, Urban Kuntarič in Mojca Redjko pa je med njimi soglasno nagrado podelila dramaturginji in dramatičarki Ivi Štefaniji Slosar za izvirno komedijo z naslovom Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu.

Presek gledališkega humorja

Dneve komedije so predstavili (od leve) Mojca Redjko, letošnji selektor Nebojša Pop Tasić in nagrajenka žlahtnega komedijskega peresa Iva Štefanija Slosar. Foto: Mojca Marot

Kot je dejala nagrajena avtorica, je takšna potrditev vedno dobra, saj le tako dobiš povratno informacijo, da si bil pri pisanju tega žanra uspešen. Idejo je imela že prej, tekst pa je začel nastajati, ko je bil razpisan natečaj. »Zgodba se odvija v gasilskem domu, ki ni le stavba, pač pa zatočišče in zbirališče za ljudi male skupnosti, ki na videz počno banalne stvari, a so zanje srečanja pomembna, združevalna in zabavna. Ko skupnost na periferiji izgublja osnovne servisne prostore, kot so trgovina, pošta, banka, bencinska črpalka, jim ostane le še gasilski dom, ki so ga privatizirali in spremenili v fitnes. Slučajno pa dogajanje v njem sovpada s pustnim časom, starim ljudskim praznikom, ki temelji na veselju, domišljiji in ustvarjalnosti. 

Priporočamo