Na različna prizorišča po Ljubljani – od dvoran Lutkovnega gledališča Ljubljana pa do Cankarjevega doma, Stare mestne elektrarne, Ljubljanskega gradu ali AGRFT – se bo v prihajajočih dneh naselil 18. mednarodni festival sodobne lutkovne umetnosti Lutke. Na ugledni bienalni prireditvi, ki se je že pred časom vzpostavila kot osrednji lutkovni festival v tem delu Evrope, se bo med 25. in 28. septembrom zvrstilo 28 žanrsko raznovrstnih uprizoritev iz 13 držav, med temi jih bo več kot polovica namenjena odraslemu občinstvu.
Pomembno stičišče
»Mednarodna teža festivala se ne odraža zgolj v programu, ki ponuja izbor najboljšega, kar se je v zadnjih letih zgodilo v lutkovni umetnosti po svetu, ampak tudi v številu tujih gostov, pa naj gre za vodje gledališč, selektorje različnih festivalov ali druge strokovnjake z raznih področij umetnosti,« ob tem ugotavlja direktor Lutkovnega gledališča Ljubljana Uroš Korenčan, sicer tudi eden od treh selektorjev festivalskega programa. »Festival tako vse bolj postaja tudi neke vrste poslovni forum mednarodnega lutkarstva, na katerem se tkejo prihodnja sodelovanja in delajo načrti za prihodnost, letos pa ga dopolnjuje še srečanje regionalnih centrov svetovnega združenja Unima.«
Dodaja, da je tako obsežen dogodek precej težko pripraviti, tako finančno kot organizacijsko, zato ga brez ustaljenih sodelovanj sami ne bi zmogli; med dolgoletnimi partnerji je Cankarjev dom, ki bo gostil dve veliki mednarodni koprodukciji in ekscentrično kabaretno predstavo U!-Bu? Teatra Matita v režiji Matije Solceta, ljubljanska akademija pa se festivalu pridružuje kot kraj izvedbe vseh šestih delov projekta Transport režiserja Tina Grabnarja. »V številnih primerih gre za tehnično zahtevne predstave, ki se jih postavlja dlje časa, zato je pravzaprav nujno, da imamo na voljo več prizorišč, če želimo festival izpeljati v dovolj zgoščenem ritmu,« pripominja Korenčan.
Premislek umetnosti in sveta
Kakor pojasnjuje selektor Benjamin Zajc, je nabor izbranih predstav izrazito raznovrsten, saj segajo prek različnih žanrov in tipov lutkovne umetnosti, od klasičnih lutkovnih tehnik pa do eksperimentov znotraj širšega polja vizualnega ali predmetnega gledališča. Skupno jim je to, da se tako ali drugače dotikajo razmerja med človekom in svetom, marsikatera pa se posveča tudi premisleku tega, kaj vse je lahko lutka danes, ko se je otresla tradicionalnih okvirov te umetnosti. Tretji selektor Marko Bulc je tako opomnil na vse pogostejša presečišča med lutkovno umetnostjo in sodobnim plesom, ki so le del palete sodobnih avtorskih pristopov, denimo v uprizoritvah Ples v kamnu avtorice Leje Jurišić in Preveč sveta se skriva v meni koreografke in performerke Anamarie Bagarić; kombinacijo plesne in lutkovne umetnosti recimo zaznamo tudi v težko pričakovani predstavi Izbira litovskega gledališča Lele, ki govori o nasilju in njegovih posledicah.
Otroškemu občinstvu bo namenjenih dvanajst predstav za različne starostne skupine, od malčkov pa do skoraj najstnikov, povezuje pa jih želja po nežnosti, ljubečih medosebnih odnosih in iskanju pristnega stika z naravo; med njimi bodo uprizoritev Odbite arktične zgodbe kanadske skupine La ruée vers l'or, tankočutna gledališka izkušnja za najmlajše Gumigora znanega češkega gledališča Drak in poetično humorna španska predstava Birakolore gledališč Zurrunka in La Semilla Voladora, ki bo umeščena na mestne ulice. V sporedu za odrasle velja opozoriti vsaj še na slovensko premiero mednarodne koprodukcije Tempo, ki jo je zrežiral finski gledališki mag Kalle Nio, v njej pa nastopa tudi naša plesalka Barbara Kanc, ter na že omenjenih šest predstav iz projekta Transport, ki je v sodelovanju gledališč iz petih držav v miniaturni tehniki naslovil nekatere bistvene teme sodobnega sveta – in ki si ga bo mogoče končno ogledati v celoti. Podroben program je na spletni strani festivala, imetniki festivalskih vstopnic pa bodo imeli – v sodelovanju z LPP – brezplačen prevoz do prizorišč.