Na informacijsko akcijo z naslovom Komaj zaznavno valovanje::SFK pod okriljem Zavoda Delak, Kosovelovega doma Sežana in Moderne galerije Ljubljana je režiser Dragan Živadinov povabil svoje prijatelje in novinarje, da se poklonimo obletnici Kosovelovega rojstva, v letu, ko obeležujemo tudi stoletnico Kosovelove smrti in praznujemo Kosovelovo leto.
Dragoceni rokopisi v NUK
Akcija se je začela na rokopisnem oddelku Narodne in univerzitetne knjižnice (NUK), kjer nas je pričakala razstava s Kosovelovimi rokopisi pesmi in pisem. »Čisto sem očarana nad tem, da smo lahko prišli v ta prostor, da vidimo Kosovelove pesmi v originalu. Tam sem recimo videla njegov Majhen plašč, pesem, ki smo jo tolikokrat recitirali. Zmeraj pridemo, kadar nas Živadinov povabi, kajti vedno se potem zgodi nekaj lepega. Vse njegove predstave sem gledala, veliko sem v njih tudi igrala in meni se zdi fenomenalen; dejansko je umetnik, ki ima rad igralce, gledališče, rad ustvarja med vesoljem in Zemljo in vsi se potem zelo dobro počutimo,« pove igralka Jožica Avbelj.
Le deset minut smo imeli čast stati pred dragocenim materialom, nakar so razstavo pospravili. »Predvsem moramo imeti čiste roke, rokavice znajo biti nekoliko nerodne. Pri rokovanju lahko nastajajo mehanske poškodbe, sicer pa se teh listin ne dotikamo. Pri Kosovelovi zapuščini imamo ta privilegij, da je čisto vsaka pesem in vsako pismo shranjeno v svojem ovoju ter lahko tudi pri rokovanju uporabljamo samo ovoj, ne da bi se dotaknili originala,« med zapiranjem map pove Meta Kojc iz NUK, preden jih odnese nazaj v trezor, k drugemu dragocenemu gradivu.
Nato smo se posedli po tleh knjižnice in stolih ter prisluhnili Živadinovovemu branju analitičnega besedila Kosovel in kosovelci 2.0 – Kons/truiranje mita, ki ga je režiser napisal za gledališki list napovedane predstave TO::MAJ / Kosovelov krog. Izvemo, da je režiser svoj odnos do Kosovela zgradil skozi tri kroge kosovelovcev – ene je srečeval osebno in se od njih učil o Kosovelu, druge je spoznaval prek njihovih knjig, tretji krog, najbolj ključen za besedilo, pa izhaja iz besedila Kosovel in kosovelci dr. Andreja Budala iz leta 1946 v Trstu, ki je nastalo dvajset let po pesnikovi smrti.
Živadinov med drugim ugotavlja, da je Kosovel etični znak internacionalne avantgarde, Evropejec, prepoln eksperimentalnih tokov, najprej etični lirik in vizionar družbene preobrazbe, nato pa konstruktivist, ki vstopi v dialog z evropskimi avantgardami in preseže okvir nacionalnega preroka. »Še dobro, da današnja nacionalfašistična kontinuiteta ne ve, da so bile njegove zadnje pesmi – soneti (France Vodnik, Alfonz Gspan)!« vzklikne Živadinov. Ter hkrati pravi, da je prav ta razlika med takrat znanim in jutrišnjim Kosovelom temeljna: razkriva namreč, da se zgodovina umetnosti ne piše le z interpretacijami in kritičnimi vpogledi, temveč tudi in predvsem z odkritji. »Tako kot revije umirajo, tudi države izginjajo. Svet gori, 'strah pred prihodnostjo' se poglablja in vse postaja 'pogin za novo rast'.«
Večplastnost Kosovela
Na Kosovelovem rojstnem dnevu je bila tudi direktorica Kosovelovega doma Sežana Katja Jordan: »V Kosovelovem letu še bolj prepoznavamo, kako živ in večplasten je Kosovel, besedilo Živadinova pa nas opominja, da se pomen Kosovela nenehno na novo vzpostavlja skozi čas, skozi različne ideološke, umetniške in zgodovinske kontekste. Prav zato je sodelovanje z umetniki, ki Kosovela berejo na sodoben, kritičen in poglobljen način, ključno za razumevanje njegove vloge danes in za odpiranje prostora za nove interpretacije.«
Pesnik, pisatelj in umetnostni zgodovinar dr. Miklavž Komelj je Živadinovu natančno prisluhnil, sploh mu je bila všeč zelo inovativna povezava s tekstom dr. Budala, »ki se mi zdi ključen moment v zgodovini glede tega, kako so Kosovela dojemali«. Omenil je, da tudi v projektu Noordung 1995–2045, ki še traja, režiserja zanima neki lik, zgodovinska osebnost, umetnik, ki se vzpostavi v nekem kolektivnem telesu. »V tem smislu se mi zdi pri Kosovelu ključna povezava s partizanskim gibanjem, kjer dejansko postane kolektivno ime nekega revolucionarnega kolektiva. Zanimivo je, kako politik Edvard Kardelj v enem intervjuju reče: 'Name je najbolj vplivala poezija Srečka Kosovela, da sem šel v delavsko gibanje.' Se pravi v obdobju, ko je bil pravzaprav znan majhen del njegove poezije, so bile zelo zgodaj začutene ta energija, kompleksnost, prelomnost.«
Kar se tiče aktualnosti, Komelj pravi, da imamo, ko Kosovel govori o smrti Evrope in to razume kot propadajoč kapitalizem, še vedno občutek, da kapitalizem propada in agonija še vedno traja. Lahko da je pesnik razmišljal v povezavi z izkušnjo prve svetovne vojne, lahko ga razumemo kot napoved druge svetovne vojne, kar je zelo realno, lahko pa ga spet beremo povsem aktualno. »Tu se kaže značilnost, na kakšen način se umetnost povezuje z zgodovinskim časom; ne samo kot odraz časa, ampak sama operira s časom, posega v čas, organizira čas. Zato torej Živadinov govori o umetnostni revoluciji, in ne o revolucionarni umetnosti. To se mi zdi zelo zanimiva sintagma, se pravi, da umetnost deluje sama, in tudi Kosovel govori o tem, kako se v njem dogaja velik prevrat. S to prevratno močjo deluje na neko zavest v slovenskem širšem prostoru, ki je povezana s preobrati, ki se v njem dogajajo. Notranji konflikt je tako močan, da očitno v nekem smislu deluje mobilizacijsko.«
S transparenti po mestu
Ko so bili Kosovelovi rokopisi pospravljeni, so se platna, na katera so bili dragoceni listi položeni, prelevila v transparente, s katerimi smo se nato odpravili po mestu med ljudi, na umetniško demonstracijo, kot je dejal Živadinov: »Videti bomo kot protestniki, toda mi ne protestiramo. Mi praznujemo Kosovelov rojstni dan!« In tako smo šli od NUK prek Vegove ulice, kjer smo se ustavili pri Univerzi v Ljubljani oziroma tamkajšnji srednji šoli – tam se je sprehajal tudi Kosovel – namesto manifesta pa je režiser bral Kosovelove pesmi. Četica proslavljajočih se je nato odpravila proti Tromostovju in prek Čopove ulice proti Moderni galeriji Ljubljana.
Tam se je dopoldanski rojstnodnevni umetniški pohod zaključil, natančneje v Tržaškem konstruktivističnem ambientu, v sobi avantgarde. Sklenili smo ga s konstruktivistično rojstnodnevno zdravljico in plesom na tehno ritme, na katere bi zagotovo z veseljem zaplesal tudi Kosovel.
