Sezono, v celoti posvečeno Ivanu Cankarju, bodo v SLG Celje zaokrožili s premiero projekta Na klancu (45.9652º N, 14.2959º E), kot je nastal po motivih istoimenskega Cankarjevega romana. Gre za precej nevsakdanjo predstavo, ki v režiji Tina Grabnarja presega ustaljene gledališke okvire, saj je zasnovana kot potovanje skozi prostor, čas in zgodbo, ki se ne dogaja v dvorani, temveč se gledalci z avtobusom odpravijo iz Celja vse do Vrhnike – na Klanec, kakršen je danes.
»Z uprizoritvijo Na klancu zaključujemo nenavadno, pogumno ter hkrati izjemno zahtevno sezono, tako za ansambel kot za tehnično ekipo. Začeli smo jo zunaj gledališča, v nekdanji gostilni Majolka, in tako jo bomo tudi sklenili: z našim produkcijsko najbolj izzivalnim projektom doslej,« je povedal direktor in umetniški vodja celjskega teatra Miha Golob. »Dokazali smo, da lahko tudi z omejenimi sredstvi ter veliko predanosti ustvarimo predstavo, kakršne sicer zahtevajo bistveno večje vložke.«
Vstop v prostore romana
Cankarjev roman Na klancu (1902) velja za eno od osrednjih del slovenske moderne, ki skozi usodo protagonistke Francke tematizira revščino, družbeno neenakost in življenje na podeželju ob začetku 20. stoletja. V avtorskem projektu Na klancu (45.9652º N, 14.2959º E) so te vsebine prenesene v sodobni kontekst, na poti proti Vrhniki pa občinstvo vstopa v prostor romana, se sprehodi po krajih, kjer je nekoč živela Francka, srečuje ljudi, ki danes obdelujejo isto zemljo, in odkriva pokrajino, ki jo je čas temeljito preoblikoval – tam, kjer so nekoč stale hiše, danes teče avtocesta, tam, kjer se je odvijalo vsakdanje življenje romana, stojijo bencinske črpalke, trgovine in kavarne.
Uprizoritev skozi raziskovanje teh prostorov razpira razmerja med zgodovino in sedanjostjo ter se sprašuje, kako se je spremenil svet, ki ga opisuje Cankar, in kaj je ostalo enako. »Cankarjev roman je v izdatni meri avtobiografski, zato smo začeli raziskovati povezave med literarnim prostorom in resničnimi kraji, ki so zaznamovali njegovo življenje. Zanimalo nas je, kako se pripoved iz romana sreča z današnjim prostorom in časom,« je pojasnil režiser Tin Grabnar. »Tako je nastala predstava, v kateri gledalci skupaj z nami zapustijo gledališče in se odpravijo na dejanski zgodovinski klanec. Slovenska pokrajina postane scenografija, ceste in kraji pa del gledališkega jezika. Gre za izkušnjo, ki je v klasičnem gledališkem prostoru ni mogoče ustvariti.«
Kot dodaja, je roman Na klancu nastal v času začetkov kapitalizma, mi pa danes živimo v njegovih skrajnih oblikah. »Zato predstava vzpostavlja dialog med svetom, ki ga opisuje Cankar, ter svetom, kot ga živimo danes. Ob tem se odpira vprašanje, kako ostati etičen, človeški in sočuten v družbi, ki od posameznika pogosto zahteva predvsem boj za preživetje,« je sklenil režiser.
Več različnih prizorišč
Predstava se bo začela na ploščadi pred gledališčem, kjer bodo gledalce sprejeli trije »pripovedovalci« (Tina Resman, Žan Brelih Hatunić in Urban Kuntarič), nadaljevala pa se bo na avtobusu in različnih lokacijah po Sloveniji, kjer se bo Cankarjev svet srečeval s sodobnim svetom ter vprašanji današnje družbe. »Na začetku si verjetno nihče ni povsem predstavljal, kakšna predstava bo nastala, vsekakor pa uprizoritev zahteva skrajno pozornost tako do Cankarjevega besedila kakor do soigralcev in občinstva,« ugotavlja Tina Resman, Urban Kuntarič pa obenem upa, da bo predstava odprla nova vprašanja o romanu kot takem: »Francke ne razumemo zgolj kot cankarjansko mater, vidimo jo kot polnokrven lik – kot izkoriščano žensko, delavko, toda tudi posameznico, ki jo določajo družbene in ekonomske okoliščine njenega časa.«
Dramaturgijo predstave podpisujeta Benjamin Krnetić in Mojca Redjko, scenografijo Sara Slivnik, kostumografijo Tina Bonča, avtorica glasbe in oblikovalka zvoka pa je Mateja Starič. Poleg omenjenih igrajo še Lucija Harum, Rastko Krošl, Barbara Medvešček, Manca Ogorevc, Tanja Potočnik, Tarek Rashid, Lovro Zafred in Branko Završan.