Letošnja sezona bo za Mestno gledališče ljubljansko jubilejna, saj bodo v tej hiši obeležili 75 let delovanja, v programskem pogledu pa bo minila v znamenju slogana Od blizu. »Gledališče je brez dvoma prostor bližine. In v obdobju vsesplošne razpršenosti zmore prav gledališče zgostiti neki trenutek v podrobnost, vredno pozornosti,« je prepričana Barbara Hieng Samobor, direktorica in umetniška vodja MGL. Kot pravi, bo prihajajoča sezona raziskovala prav podrobnosti, ki gradijo nemirna, krhka in protislovna življenja.
Repertoar obsega enajst premier; kar štiri uprizoritve bodo krstne, pridružile se jim bodo še tri prve slovenske uprizoritve sodobnih tujih besedil, štiri drame pa prihajajo iz nabora domače in svetovne klasike, kar je malce več kot običajno. »Nekoliko zato, ker gre vendarle za jubilejno sezono, pa tudi zato, ker se zgodovinski vzorci ponavljajo pred našimi očmi,« pojasnjuje direktorica. Če je prejšnja sezona v precejšnji meri obravnavala politične teme, od genocida in represije do korupcije, se tokrat obračajo predvsem k opazovanju posledic omenjenih pojavov, vključno z razcvetom predsodkov ali teorij zarot.
Prerez klasike in sodobnosti
Sezono bo v četrtek na velikem odru odprla drama Saloma Oscarja Wilda v prevodu Primoža Viteza in režiji srbskega gosta Miloša Lolića; o uprizoritvi bomo sicer podrobneje pisali pred premiero. Že v kratkem bo sledila naslednja – ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja bodo postavili njegovo zgodnjo igro Romantične duše (1897); skozi perspektivo treh ženskih protagonistk jo bo zrežirala Maša Pelko. Besedilo Edwarda Bonda Morje v novem prevodu Alenke Klabus Vesel bosta priredila avtorja mlajše generacije Jure Srdinšek (ki bo to črno komedijo tudi zrežiral) in Ula Talija Polak, na začetku prihodnjega leta pa bo na vrsti še sodobna komedija nemške avtorice Rebekke Kricheldorf z naslovom Homo Empathicus v svežem prevodu Amalije Maček; njeno prvo slovensko uprizoritev, ki bo konec januarja odprla festival Ruta, bo režiral Bor Ravbar.
Zatem bo na veliki oder MGL prišel ob nastanku škandalozni, a še zdaj srhljivo aktualni Kralj Ubu francoskega simbolističnega pisatelja ter dramatika Alfreda Jarryja; uprizoritve absurdne drame, ki je znana po brutalnem humorju ter grotesknih situacijah, se bo po prevodu Primoža Viteza režijsko lotil Aleksandar Popovski. Programski nabor tega prizorišča bo konec marca prihodnje leto sklenila še ena prva uprizoritev na naših odrih, drama Razseljene hrvaške avtorice Tene Štivičić v prevodu Sete Knop, ki jo bo režiral Janusz Kica.
Od novosti do jubileja
Repertoar Male scene bo oktobra odprla monodrama Prima Facie avstralske avtorice Suzie Miller v prevodu Eve Mahkovic; režirala bo Lucija Trobec. Sledila bo slovita Evripidova tragedija Trojanke, ki se loteva zamolčanih plati vojne; posodobljeno priredbo tega besedila sta pripravili dramaturginja Tajda Lipicer in Maruša Sirc, ki bo predstavo tudi zrežirala. V sodelovanju z Zavodom Delak pa bo nastal avtorski projekt ALBA režiserja Aljoše Živadinova Zupančiča; ta se v osnovi naslanja na znano igro Dom Bernarde Alba, ki jo je leta 1936 napisal španski pesnik in dramatik Federico García Lorca, le da jo tokratna priredba nadgrajuje v sodobno gledališko uprizoritev, ki bo raziskovala nadzor, željo, molk in dediščino.
Letošnja rezidenčna avtorica, dramaturginja in dramatičarka mlajše generacije Iva Štefanija Slosar, ki je bila za komedijo Prvič so demokracijo izumili v antični Grčiji, drugič pa v gasilskem domu že nagrajena z žlahtnim komedijskim peresom ter nagrado Zofke Kveder, za MGL pripravlja komedijo Bralni klub za nepismene (žene); krstno uprizoritev bo režirala mlada režiserka Julija Urban. Zadnja premiera sezone na malem odru bo drama Sin, mama in oče sedijo za mizo in dolgo molčijo Ivorja Martinića, ki jo bo prevedel in zrežiral Alen Jelen.
Že prej omenjeni jubilej, 75. obletnico prve uprizoritve na lastnem odru, bodo v MGL med drugim počastili z razstavo 75 prebojnic MGL v atriju Mestne hiše, s katero se bodo poklonili ustvarjalkam, ki so s svojim delom na odru in v zaodrju opazno zaznamovale umetniško in profesionalno pot tega gledališča. Avtorice razstave so Ira Ratej, Alenka Klabus Vesel in Barbara Matul Kalamar, odprli pa jo bodo 16. oktobra.