Ljubljansko Šentjakobsko gledališče, eno od najstarejših evropskih repertoarnih ljubiteljskih gledališč, vstopa v svojo 106. sezono, v kateri bo pripravilo štiri nove predstave. Prva med temi bo postavitev drame Steklena menažerija ameriškega klasika Tennesseeja Williamsa, ki jo režira Nina Šorak in bo premierno uprizorjena jutri ob 19.30. Kot pravi direktor Šentjakobskega gledališča Milan Golob, bo sezona v ospredje postavila človeka, ujetega med preteklostjo in sedanjostjo, med lastne želje in pričakovanja okolice; repertoar je sicer vsebinsko zasnoval dosedanji umetniški vodja Rok Andres, ki ga je zdaj nasledil režiser in igralec Jaša Jamnik.
Spopad z minimalizmom
Režiserka je poskrbela tudi za dramaturgijo ter idejno zasnovo odrske postavitve in kostumografije; predstava sicer nastaja po prevodu Tine Mahkota, scenograf in oblikovalec luči je bil Tin Grabnar, nastopajo pa Anja Garbajs, Laura Ivančič, Jernej Markelj in Domen Koren, ki je skupaj z režiserko zasnoval tudi glasbeno opremo in bo v predstavi poskrbel za klavirsko spremljavo v živo.
Vrnitev v ljubo okolje
Novi umetniški vodja Šentjakobskega gledališča Jaša Jamnik je sicer že stari znanec te gledališke hiše, saj z njo sodeluje že več kot trideset let, pretežno kot režiser, pred dobrim desetletjem in pol pa jo je približno tri sezone tudi že umetniško vodil. »Vračam se v okolje, ki mi je zelo ljubo in ga tudi izjemno cenim,« je povedal. »To je namreč gledališče, ki ga vidim kot izjemno pomembno, če ne že kar bistveno za razvoj gledališke umetnosti pri nas – v njem je delovala večina osrednjih slovenskih režiserjev, prav tako so tu svojo pot začeli številni igralci, a po drugi strani se skozi njega oblikujejo generacije ozaveščenih gledalcev.«
Kakor dodaja, se mu zdi program, ki ga je prevzel od Roka Andresa, izvrsten, tako po izbiri besedil kot režiserjev in drugih sodelavcev, v podobni smeri pa namerava nadaljevati tudi sam. »Gledališče mora vselej iskati svojo lastno ustvarjalno lego. Bistvo Šentjakobskega gledališča je, da mora kljub pestrosti avtorskih izrazov temeljiti na igralcu. Naši člani so tu zato, da bi igrali – in da bi igrali čim več.«
Stekleni menažeriji, ki bo »sodobna, vendar pa ne modna predstava«, kot jo je opisal novi umetniški vodja, bo oktobra sledila premiera drame Prah Györgyja Spira v Jamnikovi režiji, ostre, duhovite in rahlo grenke komedije o starejšem paru, ki se zaradi zadetka na loteriji znajde pred nepričakovanimi izzivi. Januarja bodo postavili Zbrana dela Williama Shakespeara (okrajšano) avtorjev Jessa Borgesona, Adama Longa in Daniela Singerja v režiji Petra Petkovška – igrivo komedijo, ki premeri celoten Shakespearov opus in s katero si po Jamnikovih besedah obetajo dober odziv občinstva. Kot zadnja v sezoni bo na vrsti krstna uprizoritev sodobne psihološke drame o milenijski generaciji Kdo je Elena?, katere avtor je njihov član Elias Rudolf, ki bo uprizoritev tudi zrežiral. Premiero bo sicer doživela še uprizoritev Laž Floriana Zellerja v režiji Mareta Bulca, ki je bila predvidena za preteklo sezono, vendar so jo morali zaradi bolezni v ansamblu prestaviti. »Čeprav smo v prvi vrsti zavezani občinstvu, to ne pomeni, da pripravljamo zgolj komedije, kar je navsezadnje mogoče razbrati tudi iz repertoarja,« sklene Milan Golob. »Želimo si uresničevati program, ki bo na visoki umetniški ravni, hkrati pa ostajati dostopni najširšemu krogu gledalcev in gledalk.«