Selektorica 56. Tedna slovenske drame Zala Dobovšek, dramaturginja, teatrologinja in docentka na oddelku za dramaturgijo in scenske umetnosti na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo Univerze v Ljubljani, si je lani ogledala 64 uprizoritev, ki so nastale na podlagi slovenskih dramskih predlog in so bile premierno uprizorjene leta 2025 v produkciji tako institucionalnih gledaliških hiš kot nevladnih produkcijskih organizacij v Sloveniji in tujini. Kot je povedala na predstavitvi letošnjih tekmovalnih in spremljevalnih predstav, se je selekcije lotila z vedenjem, ki ga v slovenskih gledališčih opaža že zadnjih nekaj let, da je domača gledališka scena prepredena z avtorskimi projekti, s predstavami, ki so nastale po snovalnem principu. Od 64 uprizoritev je tako le 11 takšnih, ki so nastale na podlagi izvirnega dramskega besedila, vse druge pa so nastale po snovalnem principu. Ustvarjalci so snov za predstavo iskali s terenskimi ogledi, s pregledi zgodovinskih arhivov, velikokrat pa tudi na podlagi biografskih in avtobiografskih dejstev.
Nelagodje je pot, ki premika
Po besedah selektorice zato izbrane dokumentaristične uprizoritve ne le tematizirajo, temveč tudi kritično in pogumno razpirajo občutljive točke naših življenj. Razpirajo namerno prezrte plati zgodovine, vrtajo v dehumanizacijo lokalnih pozicij moči in brez rezerve spregovorijo o vojni kot bolni perverziji, ki poteka pred našimi očmi. »To so uprizoritve, ki jih zaznamuje odgovornost do sveta, ki se izpeljuje prek linije odgovornosti umetnosti do družbe, ko večina izkoristi svojo moč, da spregovori o manjšinah, ko izkoristi javni prostor za zgodbe, ki so bile iz tega prostora izrinjene. So uprizoritve, ki ne bežijo pred kolektivnim ali individualnim nelagodjem, saj je to nelagodje edina pot do premika naprej in navzven,« je o predstavah povedala letošnja selektorica in dodala, da je izbor angažirano naravnan, predstave pa politične v najširšem pomenu te besede, tako na nivoju vsebine kot načina uprizarjanja. »Je ogledalo družbenih mehanizmov. Kar gledamo, je zelo povezano s tem, kakšna so družbena razmerja v realnem življenju.«
Ob ogledu predstav se ji je tudi potrdila hipoteza, da je slovensko gledališče izjemno feministično naravnano. »V gledališču se raziskuje, preizprašuje in tudi prvič spregovori o spregledanih krivicah, ki so se dogajale ženskam,« je povedala in opozorila, da moramo biti pri poimenovanju tovrstnih predstav previdni, saj bi jih lahko prehitro označili, da so moderne, da so »kul«. Pravzaprav pa je bilo le vprašanje časa, kdaj se bodo pojavile. »To ni trend, je skrajni čas, da se je začelo o tem govoriti,« je dodala.
Selektorica je še izpostavila, da ob tem, ko se metodologije in načini ustvarjanja gledališkega teksta širijo in postajajo raziskovalni, ne smemo pozabiti na tiste, ki še vedno pišejo. Po njenih besedah so najbolj na udaru predvsem mladi pisci, ki se ob takšnem porastu snovalnih principov sprašujejo, zakaj bi pisali. Ne zgodi pa se tudi ravno pogosto, da bi se kakšen od starejših in uveljavljenih režiserjev spopadel z dramskimi teksti mlajših avtorjev.
Pester spremljevalni program
Teden slovenske drame bo tako kot vsako leto zaznamoval tudi bogat spremljevalni program. Kot je pojasnila pomočnica direktorja Prešernovega gledališča Nika Leskovšek, bo namenjen refleksiji, samoosmišljanju in premisleku aktualnega dogajanja v slovenski dramski in gledališki krajini pa tudi intermedijski dopolnitvi in bogatitvi tekmovalnega ter spremljevalnega programa. Skupaj s številnimi partnerji bodo pripravili niz okroglih miz, izvedli dva dneva nominirancev, študentje AGRFT pa se bodo predstavili s svojimi kratkimi dramskimi besedili. V sodelovanju z Radiem Slovenija bodo izvedli radijsko igro. Ob dejstvu, da je vlada razglasila leto 2026 za leto Zofke Kveder in da je nagrada za mlado dramatičarko oziroma mladega dramatika poimenovana po njej, bodo pripravili tudi bralne uprizoritve njenih krajših dram ter tematsko okroglo mizo. Načrtujejo tudi pogovore, koncert in filmski program.
Praznik slovenske dramatike se bo začel 27. marca s premiero uprizoritve Tekst telesa Anje Novak - Anjute v režiji Tjaše Črnigoj, zaključil pa s podelitvijo nagrad 11. aprila. Kot je povedal direktor Prešernovega gledališča Rok Bozovičar, bo od 12 predstav predvidoma deset predstav v Kranju, ena v Novi Gorici in ena v Ljubljani. Razkril je še, da bo dramaturginja in teatrologinja Zala Dobovšek tudi selektorica 57. Tedna slovenske drame.