Kar tri dni bo Kamnik živel v znamenju lutk, gledaliških zgodb, domišljije in ustvarjalnosti. Dogodek bo združil otroke, mlade gledališčnike, lutkarje, mentorje in številne ljubitelje odrske umetnosti, ki verjamejo v pomen kulturnega ustvarjanja pri razvoju otrok in mladih.
Pomembna vloga mentorjev
Prvo bo na vrsti uvodno srečanje lutkovnih skupin Slovenije, ki bo potekalo v torek, 2. junija, med 9. in 14. uro. Ob zaključku bodo podeljena tudi priznanja najboljšim skupinam. Državna strokovna spremljevalka Katja Povše je v program uvrstila šest predstav, ki so po njenem mnenju najbolj prepričljivo izkoristile možnosti lutkovnega jezika. Občinstvo si bo lahko ogledalo predstave Trije prašički Lutkovne skupine Sove Vrtca Ceršak, Duhci Lutkovne skupine Nimampojma iz CKD Kranj, Črke iščejo zaklad skupine Tutkifrutki Osnovne šole Kašelj, Povodni mož skupine Krea(k)tivni Osnovne šole Kajetana Koviča Radenci, Mačji zakaj Škratovega lutkovnega gledališča Celje ter Vidkova srajčica v 2026 Osnovne šole Maksa Pleteršnika Pišece.
Kot poudarja Katja Povše, so bile v letošnji izbor vključene predstave, ki so raziskovalne, inovativne in pri pripovedovanju zgodb izrazito uporabljajo lutkovni jezik. Po njenih besedah lutka ni zgolj nadomestek igralca, temveč samostojen izrazni medij, ki odpira prostor neskončne domišljije. Izbrane predstave zato odlikujejo vsebinska in tehnološka raznolikost ter ustvarjalni pristopi, ki mladim lutkarjem omogočajo raziskovanje različnih oblik gledališkega izraza.
Ob tem je poudarila tudi pomembno vlogo mentorjev, ki otrokom pomagajo razvijati ustvarjalnost, samozavest in odrske veščine. Priprava lutkovne predstave namreč zahteva veliko časa, vztrajnosti in predanosti, zato si po njenem mnenju priznanje zaslužijo vsi, ki s svojim delom ohranjajo in razvijajo lutkovno umetnost.
Svetla prihodnost otroškega gledališča
V sredo in četrtek, 3. in 4. junija, bo sledilo še zaključno srečanje otroških gledaliških skupin Slovenije. Na odru se bo zvrstilo trinajst predstav, med njimi Pravljice po naše, Piščanček Pik, Besede, Zgube, Muca Copatarica, Butalci, Kdaj, če ne zdaj, Obtoženi volk in Kje je telefon?.
Državna strokovna spremljevalka Helena Šukljan si je letos na petnajstih odrih po Sloveniji in v Celovcu ogledala kar 71 predstav. Ob tem ugotavlja, da prihodnost otroškega gledališča ostaja svetla. Posebej jo je navdušila premišljena scenografska zasnova številnih predstav, ki ni temeljila zgolj na dekorativnih elementih, temveč je aktivno soustvarjala gledališki prostor in pripoved.
Predstave se lotevajo številnih aktualnih tem, ki so mladim blizu. Med njimi so uporaba mobilnih telefonov, spletna varnost, vpliv negativnih novic, samopodoba, sprejetost v družbi, družinski odnosi in izzivi odraščanja. Nekatere skupine so izhajale iz znanih literarnih predlog, druge iz avtorskih besedil mentorjev, ponekod pa so pri nastajanju vsebine dejavno sodelovali tudi otroci.
Pomembno vlogo imajo pri tem mentorice in mentorji, ki pogosto tudi zunaj rednega delovnega časa ustvarjajo prostor za umetniško izražanje najmlajših. V času hitrih digitalnih vsebin otrokom omogočajo razvoj domišljije, ustvarjalnosti, kritičnega mišljenja in občutka za umetnost. Ogled predstav je brezplačen.