Ministrstvo za kulturo je 13. julija na svoji spletni strani objavilo novico, da si je državna sekretarka Ignacija Fridl Jarc dan prej ogledala predstavo Psiho, ki je bila odigrana v okviru programa Mi smo odprti za kulturo na Muzejski ploščadi Metelkova. Zapis, ki ga je ministrstvo delilo še na svojem uradnem facebook profilu, je vseboval tudi nekaj njenih stališč o monodrami, ki jo je po predlogi Davorina Lenka v Gledališču Glej zrežiral Jaša Koceli (premiera je bila marca lani), v njej pa je v vlogi duševno razrahljanega morilca nastopil Domen Valič. Sodbe državne sekretarke so v kulturni javnosti vzbudile nelagodje: mnogim se je zdelo vsaj neprimerno, da ta svoje osebno mnenje o neki predstavi (naj bo pohvalno ali ne) objavlja prek uradnih kanalov, nekateri pa so se – ne povsem v šali – spraševali, ali bodo njena stališča upoštevale tudi komisije pri dodeljevanju sredstev in ali bodo ustvarjalci napotke za svoje delo v prihodnje dobivali kar iz kabineta ministra.
O predstavi, ki skozi glavni lik nakaže različna protislovja sodobne družbe, od pomanjkanja človeške bližine do prevlade »spektakla«, je državna sekretarka med drugim zapisala, da ji je »odprla vprašanje sporočilnosti, vrednotenja in tudi vrednosti dramskih besedil, ki gledalca zgolj še nagovarjajo, ne pa več opozarjajo na osebnostne in družbene zdrse«. Nato pa se je vprašala: »V kakšni meri ta odsotnost avtorske kritičnosti in zgolj popisovanja patološkega stanja posameznika pušča gledalca praznega, blokira njegovo lastno osebno in družbeno kritičnost in tako vzpostavlja nevarno območje vsega dovoljenega?«
Strokovna združenja osupla
Na besedilo so se v preteklih dneh odzvala različna strokovna združenja in zahtevala njegov umik s spletnih strani ministrstva, češ da »presega zakonska pooblastila in upravne naloge funkcionarjev na ministrstvu za kulturo«, kot je menilo Društvo gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije (DGKTS), oziroma »zakonska pooblastila in naloge« ministrstva, kot so poudarili v Združenju dramskih umetnikov Slovenije (ZDUS).
Še bolj neposredni so bili v Društvu gledaliških režiserjev (DGR). »Zapis državne sekretarke je povsem neprimeren, nezdružljiv z njeno funkcijo in nevreden njene izobrazbe ter kritiške preteklosti,« so zapisali. »Funkcionar nikakor ne sme vrednostno soditi posameznih umetniških projektov, sploh pa, če jih ministrstvo financira ali kako drugače ocenjuje. Gre za odločen in jasen konflikt interesov. (…) Če pa gre za osebno mnenje državne sekretarke, je povsem nesprejemljivo, da se za take vrednostne sodbe uporablja platforma ministrstva.« Dodali so še, da »zapis reakcionarno namiguje, da obstaja prava, 'moralna' umetnost«, ter hkrati »širi strahove o preveč odprti družbi, v kateri 'je vse dovoljeno'«, in poudarili, da gre pri tem za poseg v umetniško in produkcijsko avtonomijo. »Opozarjamo, da državna sekretarka zaseda odgovorno funkcijo, kjer je dolžna vse umetnice, umetnike in njihova dela obravnavati enakopravno in apolitično.«
Nevarnost ločevanja na »pravo in nepravo umetnost« so v zapisu zaznali tudi v DGKTS, kjer so poudarili, da se morajo funkcionarji »opredeljevati do sistemskih problemov ter snovati politično strategijo, ki naj omogoči obstoj različnim umetniškim poetikam, tudi tistim, do katerih posamični osebni okusi odločevalcev ne gojijo posebne afinitete«. ZDUS je ministrstvo za kulturo zato pozval, da se pri svojem delu omeji na opravljanje nalog, za katere je ustanovljeno.
Ministrstvo umaknilo zapis
Ministrstvo je nato danes zapis po desetih dneh umaknilo. »Ker besedilo, ki v bistvu promovira in spodbuja zanimanje za uprizoritveno umetnost, med ljudmi očitno vzbuja negativna čustva in nestrpnost, se bo državna sekretarka v prihodnje vzdržala slehernega komentarja s področja uprizoritvene umetnosti, čeprav je bila desetletja gledališka kritičarka in prejela tudi Stritarjevo nagrado za mlado kritičarko,« so pristavili ob tem. »Sporočila treh stanovskih društev bo razumela, kot da ji je odslej tudi kot državljanki odvzeta pravica, da bi javno komentirala dogodke, na katere je bila povabljena.«
Oglasila se je tudi državna sekretarka, ki je za časnik Delo pojasnila, da je šlo za osebni odziv, ne pa za uradno izjavo, da je na dopustu in da za objavo na spletu ni vedela, kakor tudi ne za odzive nanjo: »Vsekakor pa bom v prihodnje strogo nadzorovala, da moje osebne izjave ne bodo objavljene na uradnih straneh ministrstva za kulturo. Vsem, ki so moje sporočilo razumeli kot vmešavanje državnih organov v njihovo ustvarjalno svobodo, se opravičujem in želim, da se bomo od konfliktov, kaj je kdo rekel prav ali napak, čim prej usmerili k spraševanju, kako lahko, zmore in mora sodobna umetnost nagovoriti posameznika in obenem sooblikovati njegove osebne in družbene vrednote.« Ter dodala: »Obenem pa pričakujem, da se vsa tri društva, ki so naslovila zahtevo za umik izjave, opravičijo tudi meni za skrajno neprimerno javno vrednotenje moje izobrazbe in moje kritiške usposobljenosti.«
