Med osrednjimi nagradami Tedna slovenske drame, tradicionalnega festivala domače dramatike ter po njej nastalih predstav, ki od petka petinšestdesetič po vrsti poteka v Prešernovem gledališču Kranj in še na nekaterih drugih prizoriščih, sta tudi dve, ki sta namenjeni izvirni slovenski dramski pisavi: to sta nagrada Slavka Gruma za najboljše dramsko besedilo leta in pa nagrada Zofke Kveder, namenjena mlademu dramatiku oziroma dramatičarki. Kakor je v navadi, bodo obe nagradi podelili na zaključni slovesnosti festivala (ta bo v soboto, 11. aprila), nominirance oziroma nominiranke zanju pa je strokovna žirija, ki jo tokrat sestavljajo dramaturginja in teoretičarka Maja Šorli (predsednica), kritičarka in urednica Petra Vidali ter hrvaški dramatik in pisatelj Dino Pešut, oznanila že pred nekaj tedni.
Resen premislek vrhuncev
Na natečaj je prispelo malce več kot 50 besedil, od tega 39 za nagrado Slavka Gruma (pridružili sta se jim še dve, ki sta bili nominirani lani) in 13 za nagrado Zofke Kveder. Komisija je v ožji izbor za Grumovo nagrado uvrstila pet besedil: Anhovo, ki ga podpisujeta Katarina Morano in Žiga Divjak, Hudič babi brusi jezik avtorice Line Akif, dramo Orkan Matjaža Zupančiča, pa komedijo Usje se je dalu avtorjev Tereze Gregorič, Boruta Petrovića in Jakoba Šfiligoja in pa Zakaj sva se ločila, še eno besedilo Katarine Morano. Za nagrado Zofke Kveder so medtem nominirani Maruša Freya Voglar z dramo Fižol cveti pozimi, Samo Podkrajšek z besedilom Pasja procesija in Iva Š. Slosar s komedijo Prvič so demokracijo izumili na agori, drugič pa v gasilskem domu, ki je pred nedavnim prejela tudi nagrado žlahtno komedijsko pero na Dnevih komedije v Celju.
Vsem izbranim besedilom se bodo na festivalu tudi letos podrobneje posvetili na Dnevu nominirank in nominirancev, ki ga bodo v dveh delih pripravili skupaj s študenti in študentkami AGRFT, njihovimi mentoricami in mentorji ter Slovenskim gledališkim inštitutom. Besedila, uvrščena v ožji izbor za Grumovo nagrado, bodo tako pod drobnogled postavili danes ob 16. uri v veliki gledališki dvorani AGRFT: bralne uprizoritve nominiranih besedil bodo uvedli krajši dramaturški premisleki, sledil pa bo še pogovor z njihovimi avtorji in avtoricami, ki ga bosta vodila Gašper Troha, direktor Slovenskega gledališkega inštituta, ter študentka dramaturgije Žana Dolenc Čučnik. Nominiranim dramam za nagrado Zofke Kveder se bodo na enak način posvetili prihodnji četrtek v prostorih Slovenskega gledališkega inštituta.
Živa in aktualna pisava
»Približno četrtina obravnavanih besedil je bila že uprizorjena v slovenskem gledališkem prostoru, kar lahko razumemo kot spodbuden kazalnik živosti sodobne dramatike,« je v spremni besedi ob izboru Grumovih nominirancev med drugim ugotovila strokovna žirija. »Manjši delež uprizorjenih ali prijavljenih del je nastal v okviru snovalnega gledališča, s čimer se ponovno potrjuje specifičen položaj dramskega besedila kot presečišča med literaturo, drugimi umetnostmi in gledališčem.« Tri nominirana besedila so tako že zaživela na slovenskih odrih, dve od njih pa na svojo postavitev še čakata.
Kot eno od opaznejših potez tokratnega nabora so zaznali razmeroma velik delež komedijskih besedil, ki večinoma dosegajo visoko kakovostno raven (kar se odraža tudi v nominacijah), sicer pa se vrsta prispelih dram neposredno sprašuje o možnostih angažmaja in upora v sistemu, ki kritiko amortizira in nevtralizira; kot še ena izrazita značilnost se kaže lokalizacija dramskih fabul. »Če se je dolgo zdelo, da sodobna slovenska dramatika redkeje izhaja iz specifičnosti lastnega okolja, še posebno manjših skupnosti ali pa ruralnih ali primestnih prostorov, je tokrat veliko besedil umeščenih ravno v takšne ambiente,« ugotavlja žirija. Večina besedil je sicer eksplicitno vpeta v sodobni družbeni trenutek in se praviloma ukvarja z aktualnimi družbenimi problemi, prisoten pa ostaja tudi segment intimnih dram, ki obravnavajo partnerske, družinske in druge medosebne relacije.
Žiga Divjak in Katarina Morano
Anhovo
Jaz nisem nikoli delala v Salonitu, je pa delala moja mama. Spomnem se, kako sem prala njeno haljo. Najprej smo jo stepli čez balkon in pol pomočili v vodo. Tkrt smo namreč prali še na roke. Bla sem najstarejša od hčera, zato je to delo pogosto pripadlo meni. Mama je delala v Salonitu 25 let in tud ona je umrla za mezoteliomom, bla je grozna smrt in tko bom umrla tud jaz.
Tišina.
Oni odprašujejo, v Anhovem pa sneži.
Sneži sivi sneg.
In Dominika Medveščka to že takrat moti, a ne reče nič.
Njegove gredice so že takrat sive.
In terasa je že takrat prekrita s sivim snegom
in okenska polica je že takrat siva
in ograja je že takrat siva
in modra otroška gugalnica, ki visi na češnji, je že takrat siva,
in sosedino belo perilo, ki se suši na vrtu, je že takrat sivo,
le rdeča stoenka še ni siva, ker je še ni.
Hudič babi brusi jezik
50 letno Margareto Klajdič iz Voličine 1661 zaprejo v ječo na gradu Hrastovec.
Palca 50 letnice so vstavili med dve ostro nazobčani železni ploščici. Ti ploščici sta imeli na obeh koncih vijaka. Vijaka so privili, da sta se nazobčani ploščici zarili v palca. Izza nohtov ji je začela teči kri. Vijaka so še bolj privili. Palca sta se na večih mestih prelomila. Vijaka so še bolj privili. Palca sta se zdrobila. Vijaka so še bolj privili. Več ur je bilo tako.
Mučenje so prekinili, ker je bilo pozno popoldan in je bil sodnik utrujen.
Naslednji dan so nadaljevali. Njena otečena, polomljena palca so dali med dve ostro nazobčani železni ploščici. Vijaka so privili, da sta se nazobčani ploščici zarili v že polomljena palca. Po zapisih sodeč je 50 letnica na tem mestu priznala. Priznanje je dramaturško zaokroženo, dramsko napeto, vsebuje 4 osebe, od tega eno nadnaravno, in vsaj 8 dogodkov.
S priznanjem niso bili zadovoljni. Dali so ji čas do popoldneva, da vse skupaj dobro razmisli.
Matjaž Zupančič
Orkan
LEON: Kje smo?
KOLOMAN: Na vrhu griča.
LEON: Tukaj je observatorij?
KOLOMAN: Nikjer drugje. Kot stoji v prospektu.
KARMEN: Mi bomo pa sedeli?
KOLOMAN: Zato so na voljo stoli.
LEON: A niso nekoliko neudobni?
KOLOMAN: To so tradicionalni stoli.
LEON: Kaj to pomeni?
KOLOMAN: Stoli … s tradicijo.
KARMEN: Sredi neokrnjene narave!
HERBERT: Dobra poteza, upravnik.
KOLOMAN: Trudimo se.
HERBERT: Ampak vseeno … ste kdaj pomislili na ležalnike?
KOLOMAN: Takšna roba se ves čas kvari.
HERBERT: Seveda. Omenil sem, ker smo na odprtem …
LEON: Čakajte, Koloman … to je vse?
KOLOMAN: Ne, ni vse. Glavno šele pride.
HERBERT: Opazovalnica tornadov. Dober izum!
LEON: Pretiravate. Vsak lahko postavi stole na vrt.
Tereza Gregorič, Borut Petrović in Jakob Šfiligoj
Usje se je dalu
Druže: E, sad ćemo ovako. Slušajte me svi dobro. Ovde je Jugoslavija a ovde Italija. Ali ovo nije samo granica – ovo je gvozdena zavesa.
Pavle: Kej je tuo?
Druže: Gvozdena zavesa.
Jolanda: Železna zavesa.
Pavle: A.
Jovani: Oprostite, ma kej?
Druže: Sad me dobro slušajte. Ovo nije samo granica. Ovo je prepreka svim prljavim kapitalističkim načinima života.
Jovani: Ma dej, ta špaga?
Druže: Špaga. Se zbere. Pa nije to špaga. Ovo ti je železna zavesa. Razumiješ?
Jovani: Ne.
Druže: Slušaj, dali ima Stalin železnu ruku?
Jovani poudarjeno kima, da ja.
Druže: Nema. Jovani odkimava. Ali ima. Kontaš?
Jovani: Ahm. Ne …
Druže: Ajde sad: ako si Italijan, idi u Italiju, ako si Slovenac i željan slobode, idi u Jugoslaviju … Ajde! Poslednja prilika!
Katarina Morano
Zakaj sva se ločila
TINE: Kaj prnesem iz trgovine?
TINA: kruh jajca mleko
TINE: kruh jajca mleko
TINA: riž makaroni krompir mineštra
TINE: riž makaroni krompir mineštra
TINA: riž makaroni krompir mineštra
TINE: Dejmo kr pico naročit.
TINA: Jst kuham.
TINE: Dej, pliz, ne mi teh majc dajat v sušilca.
TINA: A lahko ne s tem tonom?
TINE: Vsi majo telefon, samo Jaka ne.
TINA: Nisem v depresiji!
TINE: Dej a se lahko sam zmenmo?
TINA: Pozabla sm jajca kupit.
TINE: A mi daš metlo, pliz, organski so se mi raztresl po štengah.
TINA: A greš ti po Jakija?
TINE: Ne, a nisi ti dons?
TINA: Jst sm popoldan.
TINE: Jst sm dopoldan.
TINA: Jst sm dopoldan.
TINE: Jst sm popoldan.
TINA: Zakaj sta pa take čevle kupila?
TINE: Ja ne vem, take je hotu.