Atwoodovo padalo sestavlja tandem Ambroža Pušnika in Matevža Šega, ki sta idejo za projekt dobila poleti 2020. »Do projekta naju je pripeljal splet naključij. Leta 2019 sem si namreč ogledal film Veter v mreži, ki je posnet po romanu Mirana Jarca. Film me je navdušil, zato sem se spravil še k branju romana, ki pa je vzbudil moje zanimanje za novomeško pomlad, gibanje, ki je v slovenski kulturno-umetniški prostor po prvi svetovni vojni prineslo nov pogled na umetniško ustvarjanje in katerega najprepoznavnejši obraz je bil Anton Podbevšek,« pojasnjuje vzgibe za nastanek Ambrož Pušnik.

Tandem se je pri izboru pesmi naslanjal predvsem na najbolj znamenito Podbevškovo zbirko Človek z bombami, ki je pomembno vplivala na tok slovenske literarne zgodovine, Ambrož Pušnik pa dodaja: »Težko jasno opišem, kaj točno je v Podbevškovih pesmi takega, kar me je navdušilo. Ena izmed prvin, ki so me prepričale, je gotovo čustvena nabitost njegovih pesmi. Nekako se me je dotaknila njihova energija. In njihova nekonvencionalna vsebina. Z besedami je hodil po robu – pa saj je tudi samega sebe nekako smatral za vrvohodca.«

Intuitivno ustvarjanje

Izbrala sta osem pesmi iz opusa objavljenih in neobjavljenih pesnikovih besedil. Tematika izbranih del zajema eksistencialna vprašanja, družbeno-kritična sporočila, vojne in ljubezenske motive, vse skupaj pa prikaže širok čustveni in vsebinski razpon Podbevškove literature. In kako je prišlo do tandema? »Matevža Šego sem poznal že od prej s priložnostnih jam sessionov in tu pa tam skupnega glasbenega ustvarjanja. Zdelo se mi je, da bi bilo super z njim sodelovati v eksperimentalnem projektu, ki bi združil Podbevškovo poezijo, klavir in električno kitaro. In sva se lotila. Že na prvih vajah je nastal osnutek komada, za katerega sva vedela, da mu je treba slediti, kamor naju pač vodi,« odgovarja Ambrož Pušnik. »Ustvarjanje avtorske glasbene podlage in prilagajanje besedil sta v prvi fazi potekala zelo intuitivno in spontano, sledila je faza revidiranja idej in bolj premišljenega pristopa, s katerim se je ideje dovršilo. Zanimiva se nama je zdela, kompleksnosti navkljub, spevnost Podbevškovega jezika. Z glasbenega stališča je bil cilj, da bi glasbena podlaga nekako odražala vsebino, podkrepila občutke, ki jih besedilo posreduje. Po drugi strani pa je bilo treba besedila prilagoditi, ponekod združiti, spet drugje strniti, oklestiti – tako sva želela doseči, da bi vsaka pesem imela eno glavno rdečo nit in ne preveč 'skokov' iz sporočila v sporočilo.«

Posnela sta album, ki je že dostopen na vseh digitalnih platformah, nato pa se odločila projekt razširiti na glasbeno-umetniški performans. »Za namen glasbeno-umetniškega performansa, ki bo uprizorjen v Anton Podbevšek Teatru, je bilo treba razširiti ekipo, in tako so se pridružili Valentina Pugelj, Inja Prebil, Lovro Kerdić, Maks Klinec in na odru še basist Dejan Hudoklin. No, z gibom pa bo performans dopolnil Branko Potočan,« pojasnjuje Ambrož.

Anton Podbevšek je veljal za pesnika, ki je spreminjal ustaljene vzorce uveljavljenih pesniških oblik. Sedaj pa mu sledi Atwoodovo padalo, ki išče nove slogovne poti izven konvencionalnega glasbenega izraza. Predvsem pa celotna ekipa dokazuje, da pretekli poeziji ni mesto le na papirju in med knjižnimi policami, ampak je lahko njeno sporočilo prepričljivo tudi, ko zazveni v današnjem svetu. Premierno bo projekt uprizorjen jutri ob 20. uri v Anton Podbevšek Teatru.