Na celjskem gradu se je te dni znova pojavil Ulrik II. Celjski. Ne v težkem oklepu, ne na konju in tudi ne kot zmagovalec, ki bi se vračal s katere od svojih političnih poti. Prišel je z nahrbtnikom na ramenih. V njem nosi spomine, travme, ambicije in neizživeto prihodnost človeka, ki je bil nekoč eden najmočnejših mož svojega časa, a je umrl brez krone, za katero si je prizadeval.

Ob 620-letnici rojstva in 570-letnici smrti zadnjega moškega potomca slovite rodbine celjskih grofov so v Zavodu CELEIA Celje pripravili novo uprizoritveno doživetje. Ulrik II. se obiskovalcem ne predstavi kot zgodovinska figura iz učbenika, temveč kot človek, ki se po stoletjih vrača na kraje svojega življenja. Njegova zgodba se na gradu ne pripoveduje le z besedami. Razkriva se skozi gib, telo, prostor, tišino in poglede.

Uprizoritveno doživetje je nastalo v okviru projekta Living Castles 2.0, v katerem sodelujejo partnerji iz Slovenije in Hrvaške. Pri njegovi zasnovi je sodeloval Luka Ostrež, slovenski koreograf, plesalec in pedagog, ki je prevzel tudi vlogo Ulrika. »Njegov Ulrik je nenavaden. Ne poskuša poustvariti srednjeveškega plemiča, kakršnega bi pričakovali v kostumirani predstavi. Na grad pride kot spomin. Kot duh človeka, ki se še vedno sprašuje, kaj bi bilo, če bi se nekatere stvari v njegovem življenju odvile drugače,« so povedali v celjskem Zavodu Celeia.

foto: Robi Valenti

Na več lokacijah grajskega poslopja se Ulrik II. Celjski, v izvedbi Luke Ostreža, vrača kot zadnji potomec, kot duh, slutnja, spomin in grožnja. Foto: Robi Valenti

Grad postane Ulrikov notranji svet

Ko obiskovalci sledijo Ulriku skozi grajsko poslopje, se pred njimi ne odpira le zgodovina Celjskih, temveč predvsem njegov notranji svet. Vsak prostor dobi novo vlogo. Grajsko dvorišče postane dvor evropske politike, razgledna točka horizont, na katerem je meril krone, stolp pa prostor osame človeka, ki se je povzpel tako visoko, da je vse težje slišal tiste pod seboj. 

»V njem nosim celotni svet, ki me je oblikoval,« pravi Ostrež v vlogi Ulrika. V njegovem nahrbtniku so otroštvo ob materi, dedova neizprosna ambicija, zapleten odnos z očetom, boleče izgube, politični vzponi in padci ter sanje o kroni, ki je nikoli ni nosil.

Zgodovina se tako na gradu ne pojavlja kot niz letnic in imen. Ulrik jo doživlja skozi telo. Spomin se sproži ob prostoru, gibu ali bližini drugega človeka. Obiskovalci pa niso več varno oddaljeni opazovalci njegove zgodbe. Postanejo njene priče, včasih tudi njeni soigralci.

Prav v tem je ena od posebnosti predstave. Ostrež Ulrika ne želi prikazati kot oddaljenega zgodovinskega junaka, ampak kot človeka, ki se mora znova soočiti s svojo preteklostjo. Obiskovalci so hkrati tudi njegovo zrcalo. S svojo prisotnostjo mu vračajo podobo, ki jo mora pogledati.

Ulrik II. Celjski je bil zadnji moški potomec rodbine, ki je v 15. stoletju sodila med najvplivnejše plemiške družine v srednji Evropi. Njegova usoda je bila prepletena z velikimi političnimi ambicijami, zavezništvi, boji za oblast in družinskimi tragedijami. Umrl je leta 1456 v Beogradu, s svojo smrtjo pa je ugasnila moška veja Celjskih. Toda na celjskem gradu se njegova zgodba tokrat ne konča s smrtjo, ampak se tam šele začne.

Ostrežev Ulrik se vrača, da bi svojo zgodbo pogledal z druge strani. Če je bilo njegovo življenje zaznamovano z močjo, političnim bojem in prizadevanjem za krono, je njegova današnja podoba precej bolj umirjena. Govori o dialogu, sočutju in empatiji. Tudi zato se predstava ves čas dotika današnjega sveta. Kaj človeku prinese moč? Kdaj postane želja po oblasti pomembnejša od ljudi, ki stojijo ob njem? In kaj ostane, ko človek izgubi vse, za kar se je boril?

Ulrikov odgovor je drugačen od tistega, ki bi ga pričakovali od srednjeveškega plemiča. Ljubezen. Ne kot romantična zgodba, ampak kot odnos do življenja, drugega človeka in sveta. Kot možnost, da se svet ne spreminja z mečem, ampak z razumevanjem. »Ulrik II. Celjski, nekronani kralj, se ne vrača zato, da bi ponovil svojo pot, ampak da bi jo skupaj z obiskovalci preobrazil,« pravi Ostrež.

foto: Robi Valenti

Prva ponovitev bo na celjskem gradu v petek, 14. avgusta, ob 19. uri. Foto: Robi Valenti

Prva ponovitev bo na celjskem gradu v petek, 14. avgusta, ob 19. uri. Doživetje bo ob plačilu redne vstopnine brezplačno, vendar je zaradi omejenega števila mest potrebna predhodna prijava. V prihodnje ga nameravajo v Zavodu CELEIA Celje vključiti v redno turistično ponudbo in ga predstaviti tako organiziranim skupinam in turističnim agencijam kot individualnim obiskovalcem. 

Priporočamo