Področje sodobnega plesa velja za eno izmed sistemsko najbolj zapostavljenih področij v slovenski umetnostni produkciji, kar je na začetku trenutnega mandata prepoznalo tudi ministrstvo za kulturo; med pripravo razvojne strategije za sodobni ples so tako predvideli ustanovitev osrednje nacionalne ustanove za sodobni ples, ki bi skrbela za razvoj, produkcijo, promocijo ter podporo tej umetnostni zvrsti. Ta namera se zdaj vse bolj bliža uresničitvi: novemu javnemu zavodu za sodobno plesno umetnost, ki bo domoval v Celju in Novi Gorici, morajo zeleno luč prižgati le še na današnji seji novogoriškega mestnega sveta.
Mrežni model podpore
Na Maistrovi so si zavod – skladno s težnjami po decentralizaciji – že v izhodišču zamislili po neke vrste mrežnem modelu, kjer bi bila krovna nacionalna plesna institucija razpršena na več med seboj vsebinsko povezanih lokacij, pri čemer bi država zagotavljala sredstva za programske in kadrovske potrebe, občine, ki bi kot soustanoviteljice pristopile k novi ustanovi, pa bi priskrbele zlasti prostore za njeno delovanje in jih zavodu predale v upravljanje. Podvigu sta se sčasoma pridružili dve mestni občini, Celje (ki ima bogato tradicijo sodobnega plesa) in Nova Gorica, kjer so sodobnemu plesu posvetili precej pozornosti v okviru Evropske prestolnice kulture; nekaj časa je bila kot potencialna soustanoviteljica v igri (razumljivo) tudi Ljubljana, kjer nastaja znaten del slovenske sodobnoplesne produkcije, a se MOL navkljub načelni naklonjenosti tako sodobnemu plesu kot tudi vzpostavitvi samega zavoda naposled za to ni odločil; po nekaterih virih naj bi se na ljubljanski občini videli bolj v vlogi zunanjih partnerjev.
Vlada je sklep o ustanovitvi Javnega zavoda za razvoj sodobne plesne umetnosti (ZRSPU) sprejela sredi novembra lani. Kakor je tedaj poudarila ministrica za kulturo Asta Vrečko, bo ta ustvarjalcem omogočal kakovostne infrastrukturne, izobraževalne in druge pogoje za delo, hkrati pa bo prispeval k predstavljanju in dostopnosti slovenske ter tudi mednarodne plesne ustvarjalnosti. »V sodelovanju z obema partnerskima občinama smo pripravili vse potrebno, da bo zavod, ki bo deloval kot krovna podporna, produkcijska, raziskovalna in izobraževalna platforma za sodobni ples, zaživel s primernimi prostori, sredstvi, navsezadnje tudi kadri.« Sklep o ustanovitvi so minuli teden potrdili še v celjskem mestnem svetu.
Kot pojasnjujejo na ministrstvu za kulturo, bo novi zavod obstoječim nevladnim producentom ponujal infrastrukturno, pravno, razvojno in tehnično podporo, prav na samem začetku pa bo poskrbel predvsem za večje število ustreznih vadbenih prostorov, ki jih kronično primanjkuje.
Sredstva iz različnih virov
Če bo sklep o ustanovitvi zavoda danes potrdil tudi novogoriški mestni svet, se bodo začeli potrebni postopki za dokončno vzpostavitev nove javne ustanove: najprej bo sklep objavljen v Uradnem listu RS, veljati bo začel v 15 dneh po objavi, nato pa bo ministrstvo za kulturo v predhodnem soglasju z obema občinama imenovalo vršilca (oziroma vršilko) dolžnosti direktorja zavoda; ta bo pooblaščen za vpis zavoda v sodni register, s čimer bo zavod v pravnem pogledu tudi uradno zaživel, prav tako pa bo poskrbel za nekatere druge nujne formalnosti, kot so priprava sistematizacije delovnih mest in različnih vlog ali pogodb. Na ministrstvu pričakujejo, da bi bil lahko ZRSPU popolno operativen nekako proti koncu februarja. Sledilo bo imenovanje sedemčlanskega sveta zavoda: dva člana bo vanj imenovala vlada, po enega predstavnika bo imela vsaka izmed obeh občin, medtem ko bo predstavnika zainteresirane javnosti predlagalo Društvo za sodobni ples Slovenije, še dva člana pa bosta predstavljala zaposlene v zavodu. Zatem bo objavljen razpis za direktorja.
Po projekcijah naj bi imel javni zavod nekaj več kot dvajset zaposlenih, povsem natančno število bo znano po opravljeni sistematizaciji. Za njegovo delovanje (torej za program ter plače zaposlenih) bo ministrstvo letos namenilo 560.000 evrov, v prihodnjih letih pa naj bi se ta znesek še malce povečal; celjska občina bo na leto prispevala 65.700 evrov (za eno zaposlitev in stroške vzdrževanja oziroma delovanja prostorov), novogoriška pa 40.000 evrov (prav tako za eno zaposlitev ter prostore). Poleg tega bo država za delovanje zavoda prispevala še kohezijska finančna sredstva, iz katerih bo lahko ta do leta 2029 črpal skupno štiri milijone evrov – nekaj več kot 650.000 evrov za kulturno-umetnostno vzgojo ter malce več kot 3,4 milijona evrov za zaposlovanje dodatnih umetniških in tehničnih kadrov.
Mestna občina Celje bo javnemu zavodu v upravljanje predala celotno drugo nadstropje Celjskega doma na Krekovem trgu 3, kjer bo sedež zavoda, gre pa za pisarniške in vadbene prostore. V Novi Gorici bodo zavodu namenili pisarniške prostore na Kidričevi ulici 9, v brezplačno uporabo pa tudi dvorano oziroma vadbene prostore v nedavno obnovljenem centru EPIC. Obe občini sta se obenem zavezali, da bosta za potrebe zavoda poskusili poiskati še dodatne vadbene in druge zmogljivosti.