Brina Vogelnik je med glasbeniki znana kot pevka z zvonkim glasom ter kot avtorica glasbe in besedil. Skrbno odbira motive iz ljudskega gradiva, ki ga s svojimi različnimi zasedbami sveže, neobremenjeno, celo hudomušno oživlja in ohranja na koncertnem ali gledališkem odru. Če vprašate otroke, jo poznajo predvsem iz lutkovnih predstav, recimo kot Bibamico, sicer lik iz TV-serije Bisergora, ki je delo njene najtesnejše umetniške sodelavke – ilustratorke, lutkarice, režiserke in mame Eke Vogelnik.
Podčrtano z glasbo
Ta trenutek se Brina Vogelnik najbolje počuti kot glasbenica: »Ko sem odraščala, sem se počutila bolj lutkarico, ko pa sem dobila več izkušenj v glasbenih vodah, sem se začela bolje počutiti tam. Še vedno se povsem predam temu, kar pač ustvarjam. Čeprav te dni z mamo delava v lutkah, ustvarjam tudi glasbo za predstavo.«
Ko gre ustvarjanje glasbe z roko v roki z gledališčem, lutkami, animacijo in ljudsko pesmijo, recimo tudi v LG Ljubljana v predstavah Makalonca in Mojca Pokrajculja, se počuti izjemno svobodno. »Najprej prisluhnem željam režiserke, ta teden sem prisostvovala tudi prvim vajam, konec tedna pa bom sedla za klavir in sestavila ogrodje iz pesmi. Dodati bo treba še atmosfersko glasbo in efekte, kar bom dodelala s kolegoma glasbenikoma Lukom Ropretom in Blažem Celarcem.«
Predvsem kitarist Ropret se večkrat pojavlja z njo v lutkovnih predstavah, kjer se prelevi tudi v animatorja; recimo v koncertni lutkovni predstavi Kam barčica, kam deščica, pa v tisti O Miški z zašitim trebuščkom ter Bibamici. Tako Ropret kot Celarec sta v prvi vrsti njene dolgoletne glasbene zasedbe Brina (s katero je posnela tri albume), ki pa ni njena edina. Prvič je kot profesionalna pevka nastopila s skupino Šišenska bajka na Drugi godbi leta 1999, potem je bil čas za sodelovanje s skupino String.si Vlada Batiste, takrat je posnela svoj prvi album Graščakinja in zanj prejela zlato ptico. Pozneje je posnela ploščo Pomladne sanje z Janezom Dovčem, s katerim sta uglasbila njeno poezijo.
Nepredvidljivi na odru
Te dni se je podpisala že pod sedmo zgoščenko Grad gori!, ki ga je posnela z istoimensko zasedbo, v kateri sta še harmonikar ter ravno tako pevec in lutkar Matija Solce in Barja Drnovšek, klasična violinistka, ki brez predsodkov gode tudi po ljudsko. Družijo se približno tri leta, igrajo pa ljudske priredbe in avtorske skladbe. »Pri tej zasedbi mi je zanimivo, ker smo karakterno zelo pestri in se zato kljub dogovorom na odru potem zgodijo tudi nepredvidljive stvari.« Skladbe so se izoblikovale skozi odrske nastope, lani na Kavč festivalu pa je njihovo druženje toliko dozorelo, da je bila zgoščenka zgolj logična posledica.
Gre za pesmi, ki jih je izbrskala med gradivom dr. Karla Štrekla in Stanka Vraza, nekatere je že preigravala tudi s svojimi drugimi zasedbami, tokrat pa je Matija Solce prinesel še dve švedski ljudski pesmi, Lars in Trdoglav, ki ju je potem prevedla v slovenščino in dodala še zgodbo. Njej je še posebno všeč Jagoda, češka ljudska, ki jo je predelala po svoje, navdihnjena od Kanglice Otona Župančiča.
Družinska dota
Brina Vogelnik, ki je sicer magistrirala iz plastelinske animacije na ALUO, največ projektov izpelje s pomočjo »družinskega« lutkovnega gledališča Kinetikon KUD, ki so ga v sedemdesetih letih ustanovile babica Marija Vogelnik, mama Eka in teta Mojca. Prek gledališča so potem delale plesne in likovne terapevtske filme in vodile delavnice s študenti, kar je bila za tisti čas precejšnja novost.
Družinska umetniška dota je za Brino Vogelnik danes zelo dragocena, ko je bila mlajša, pa jo je čutila tudi kot breme; pravi, da se ni čutila doraslo temu, kar so počele njene starejše sorodnice. »Po eni strani sem se zelo borila za svoj prav in svoj prostor, po drugi strani pa me je bilo kar malo strah vseh teh avtoritet okrog mene. Hkrati sem od njih veliko dobila, recimo babica me je učila plesa in dikcije, mama mi je približala likovnost, v njenih predstavah sem dobila priložnost, da sem začela prepevati ljudske pesmi.« Kinetikon KUD zdaj ni več le družinska gledališka platforma, ampak sprejema medse tudi druge glasbene in umetniške sodelavce.
