Kot je utemeljila žirija za podelitev Borštnikovega prstana, Aleš Valič osrednje slovensko igralsko priznanje dobi za »izjemen igralski opus, ki že več desetletij pomembno zaznamuje slovenski gledališki prostor, pa tudi radio, film, televizijo in pedagoško področje«, saj je »s svojo umetniško integriteto, izjemno izrazno širino ter prepoznavno igralsko poetiko ustvaril eno najobsežnejših in najbolj raznovrstnih igralskih poti svoje generacije«.
Dodali so še, da je Valič igralec izrazite notranje discipline, preciznega mišljenja in izjemne občutljivosti za jezik. »Njegove interpretacije odlikujejo psihološka poglobljenost, organska povezanost govora in telesne izraznosti ter sposobnost oblikovanja kompleksnih dramskih likov z na videz zadržanimi, vendar skrajno intenzivnimi igralskimi sredstvi,« so pojasnili.
Vloge, ki so zaznamovale obdobja
Aleš Valič (1955) je po študiju dramske igre in umetniške besede na AGRFT v Ljubljani, ki ga je končal leta 1977, ter diplomi iz umetniške besede leta 1979, svojo poklicno pot začel v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, kjer je ostal dve sezoni, nato pa je postal eden ključnih igralcev ljubljanske Drame, kjer je deloval do leta 2004; v tem obdobju je ustvaril dolgo vrsto izjemnih vlog iz klasičnega in sodobnega repertoarja ter se uveljavil kot eden osrednjih protagonistov slovenskega gledališča. Posebno mesto v njegovem ustvarjanju zavzema tudi sodelovanje z Dramo SNG Maribor, kjer je po letu 2004 oblikoval množico vlog, ki so pomembno zaznamovale umetniško podobo te hiše.
Zelo izrazit del njegove umetniške identitete predstavlja tudi delo na radiu, filmu in televiziji, kjer je ustvaril številne prepoznavne vloge; njegova izrazita govorna kultura, muzikalnost jezika in sposobnost subtilnega oblikovanja značajev so pustile pečat na številnih radijskih igrah, televizijskih dramah in filmskih projektih. Ob gledališkem delu je vzpostavil tudi pomemben ustvarjalni prostor monodrame, v katerem sta še posebej jasno prišli do izraza njegova igralska koncentracija ter sposobnost neposrednega, skoraj intimnega stika z občinstvom.
Njegovo delo je bilo že večkrat nagrajeno z najpomembnejšimi slovenskimi gledališkimi priznanji: prejel je več Borštnikovih nagrad za igro, nagrado Prešernovega sklada (1984) in nagrado Sklada Staneta Severja, njegove igralske stvaritve pa so bile prepoznane tudi na festivalih komedije in monodrame. Izjemen pečat je Aleš Valič pustil tudi kot pedagog, saj je kot dolgoletni profesor, predstojnik katedre za umetniško besedo na AGRFT, nekdanji dekan akademije in prorektor Univerze v Ljubljani pomembno vplival na razvoj številnih generacij igralcev in igralk.