Kultni roman Lewisa Carrolla iz leta 1865 Alica v čudežni deželi je tudi baletna zgodba, ki jo tokrat na oder SNG Opera in balet Ljubljana postavlja koreograf Howard Quintero Lopez, ki se je v Ljubljano vrnil po sedmih letih, ko je tu odmevno postavil balet Giselle. Pripoved se začne, ko Alica s sestro sedi v parku, utrujena in zdolgočasena, ne pritegne je niti sestrina knjiga. Takrat mimo nje švigne Beli zajec. Iz radovednosti steče za njim, zajec pa izgine v veliki luknji pod živo mejo. Alica mu brez oklevanja sledi in pade skozi globok, na videz neskončen rov. Ko je na dnu, še lahko vidi Belega zajca, ki ji zbeži za vogal. Alica je zdaj sama v prostoru s številnimi vrati, a vsa so zaklenjena. Na mizici najde zlati ključek, a ta ne odpira nobenih vrat …
Znan roman, manj znan balet
Umetniški direktor ljubljanskega Baleta Lukas Zuschlag je pred premiero, ta bo nocoj ob 19.30, med drugim pojasnil, da je to delo izbral, ker ga doslej v Ljubljani še ni bilo, hkrati pa je iskal klasično baletno predstavo, ki se bo obdržala v klasičnem repertoarju. Koreograf Lopez je Alico v čudežni deželi leta 2021 postavil že na lizbonski oder skupaj s kostumografom Renêjem Salazarjem, ki ga je tokrat pripeljal tudi v Ljubljano, kot kostumografinja pa se jima je pridružila Ina Ferlan. Pripravljeni so izrazito barvni in pravljični kostumi, ki bodo zanimivi tako za odrasle gledalce kot otroke.
Lopez je povedal, da je za ljubljanski oder lizbonsko postavitev nekoliko predrugačil, je pa poudaril, da je bila zanj najtežji del predstave dramaturgija. Zelo poznano zgodbo je gledalcu želel predstaviti na način, da bo dejansko razumljiva. »Kljub temu da je zgodba občinstvu tako ljuba, se v evropskih baletnih repertoarjih pojavlja razmeroma redko in je zato v plesni izvedbi še toliko bolj zanimiva. Izvajalcem in gledalcem ponuja povsem novo in svežo odrsko izkušnjo. Beseda, ki najbolje opiše, zakaj sem se lotil umetniško tako ambiciozne baletne zgodbe, pa je – izziv. Zaradi njene večplastnosti jo je izjemno težko prenesti na oder, še posebej baletnega. V njej je namreč veliko zelo nenavadnih in zelo različnih likov, zahteva številne spremembe prizorov, plejado slikovitih kostumov in seveda domiselno masko,« je izpostavil koreograf. Povedal je še, da iz zgodbe lahko izluščimo tudi številne prispodobe današnje družbe, čeprav je roman ob izidu veljal za parodijo takratne viktorijanske družbe. Pri ljubljanski postavitvi imata pomemben avtorski delež tudi oblikovalec svetlobe Jaka Šimenc in oblikovalka projekcij Stella Ivšek.
Tehnično zahtevne vloge
Za plesalce je predstava tehnično zelo zahtevna, hkrati pa vsebuje veliko zanimivih likov, ki jim dajejo priložnost, da se izrazijo igralsko. Glavno vlogo Alice bo plesala Marin Ino, ki je povedala, da je v svoji vlogi poskušala najti ravnovesje med otroškostjo Alice iz romana in njo samo kot odraslo plesalko ter zgraditi temu ustrezen odnos z drugimi liki in soplesalci. Lukas Bareman bo Beli zajec. O svojem liku je dejal, da je obseden s časom in je nenehno pod pritiskom, zanj pa je pritisk tehnično zahtevna vloga, ki pa mu je omogočila, da je zrasel kot plesalec. V vlogi Srčevega fanta bo plesal Filippo Jorio, ki je dejal, da v romanu ta lik ni podrobno opisan, v baletu pa mu je dan večji poudarek; zato je bil zanj izziv najti pravi izraz za to vlogo ter jo na ustrezen način uprizoriti kot otroško ljubezen do Alice. Med solisti bo tudi Nina Noč, ki bo plesala Srčevo kraljico. Kot je dejala, ji je največji izziv, kako najti ravnovesje med koreografijo ter hkrati prikazati hladen in egoističen karakter kraljice.
Glasbo bo matični orkester izvajal v živo, dirigiral pa bo Simon Dvoršak. Maestro je povedal, da bo tokrat prvič dirigiral balet, o sami glasbi pa, da ne gre za splošno poznano glasbo Čajkovskega, ki jo je za ta balet sicer orkestrsko predelal in aranžiral ameriški skladatelj Carl Davis. Gre v bistvu za priredbe del iz bogate zakladnice Čajkovskega, in kot pravi Dvoršak, je to nekakšen sprehod skozi opus Čajkovskega na malo drugačen način.