Ljudje, ki dandanes nimajo mobilnega telefona, predstavljajo "problem" za svojo okolico, je James E. Katz zapisal v svoji knjigi o mobilnem komuniciranju. Razlog, zaradi katerega si marsikdo med nami težko predstavlja življenje brez mobilnega telefona, potemtakem ne tiči toliko v naši odvisnosti od tega aparata kot v pričakovanju okolice, da ga vsakdo med nami uporablja. Ta pričakovanja pri svojih vsakodnevnih obveznostih zaznava tudi dr. Andraž Petrovčič, asistent na katedri za družboslovno informatiko in metodologijo na Fakulteti za družbene vede v Ljubljani, ki je v pogovoru spregovoril o vlogi mobilne telefonije v vsakdanjem življenju in razkril, da zasvojenost z mobilno telefonijo danes pogosto napačno razumemo.
Zakaj je po vašem mnenju telefon postal tako oseben medij, tako pomemben del nas?Najprej velja omeniti, da je mobilni telefon prenosna naprava, ki v nasprotju z običajnim telefonom ni vezana na geografski prostor, marveč neposredno na posameznika. Poleg tega mobilnik nekako pooseblja to, kar komunikolog John D. Peters imenuje "čisto komuniciranje" oziroma komuniciranje, v katerem ni posrednikov med sporočevalci. Iz prenosljivosti izhaja tudi neposredna povezanost mobilnika s človeškim telesom, zato ga ljudje običajno že dojemajo kot del svojega telesa. Na Finskem mobilni telefon imenujejo kännykkä, kar v prevodu pomeni "podaljšek roke". Prav zaradi tesne povezanosti s telesom je mobilni telefon postal tudi del potrošne kulture, ki je materialnim lastnostim mobilnika pripisala simbolne pomene. Ti so neposredno vidni v razumevanju mobilnega telefona kot modnega dodatka ali statusnega simbola. Ti simbolni pomeni pa niso osnova le osebni, marveč tudi socialni identiteti, ki se na globalni ravni morda najbolj izrazito odraža z vzponom "apple" oziroma "iphone" kulture.
Če je telefon podaljšek mene, že lahko govorimo o nekemični zasvojenosti?Zasvojenosti z mobilno telefonijo se danes pripisuje nekoliko prevelik pomen oziroma se jo napačno razume. Zelo verjetno je mobilnik najpogosteje uporabljana osebna tehnologija na dnevni ravni in zato že sama po sebi izpostavljena tveganju prekomerne uporabe, ki pa jo je zelo težko jasno opredeliti. Zavedati se je treba, da so mobilni telefoni tudi svojevrsten izraz posameznika. Ne toliko zaradi njihove materialne oblike, ki se na primer izkazuje v dizajnu, kot zaradi informacij in osebnih podatkov, ki so shranjeni v mobilnem telefonu. Z razvojem pametnih telefonov je ta postal multimedijska naprava, kamor ljudje shranjujejo svoje stike, sporočila, e-pošto, slike in video zapise itd. Zato tudi ni nenavadno, da ob izgubi mobilnega telefona poleg siceršnjih praktičnih nevšečnosti ljudje poročajo o občutkih tesnobe, strahu in nelagodja. Strokovnjaki so leta 2008 v ta namen celo definirali pojem nomofobije, ki naj bi označeval strah pred izgubo mobilnega telefona. Ne gre torej za zasvojenost s tehnologijo, ampak za nekakšno socialno, emocionalno in simbolno navezanost na osebne vezi, ki jih posameznik vzdržuje s pomočjo mobilnega telefona in ga posledično zato dojema kot del sebe.
Kako uporaba mobilne telefonije v zadnjih desetletjih spreminja medosebne odnose?Vlogo mobilne telefonije v medosebnih odnosih in komuniciranju lahko razumemo v kontekstu širšega razvoja sodobnih družb, ki ga zaznamujejo izrazitejša geografska mobilnost prebivalstva, preoblikovanje odnosov v družini, redefinicija razmerij med javnim in zasebnim, fleksibilnost v sferi dela... Z naštetimi strukturnimi spremembami je povezana tudi potreba ljudi po pogostejšem komuniciranju in intenzivnejši koordinaciji, čemur se mobilni telefon s svojo prostorsko vseprisotnostjo in individualno povezljivostjo dobro prilega. V tem smislu ljudje z mobilnimi klici in kratkimi besedilnimi sporočili ohranjajo nenehen stik z najbližjimi osebnimi vezmi tako v smislu socialne opore kot geografske oddaljenosti. Tesna vpetost mobilnega telefona v medosebne odnose, ki je najlažje opazna v nenehni dosegljivosti uporabnikov, pa ima še globlje posledice na naše osmišljanje medosebnih odnosov. Gre za daljnosežen proces spreminjanja dojemanja družbene moči akterjev, ki je odvisna prav od hkratne želje po dosegljivosti drugih in potrebe po trenutni zasebnosti. Morda je bilo to v preteklosti, ko mobilni telefoni še niso bili samoumeven del vsakdanjega življenja, najbolje opazno ob vprašanju vloge mobilne telefonije pri emancipaciji najstnikov: starši so bili pogosto v dilemi, ali naj svojim odraščajočim otrokom kupijo mobilni telefon. Z njim jih bodo lažje imeli pod nadzorom, ko bodo zdoma. Ko pa bodo doma, bodo imeli manj nadzora nad tem, s kom se njihovi otroci pogovarjajo. Skratka, mobilni telefon je omogočil mladostnikom, da so v razmerju do staršev dobili nekoliko večjo moč. Ker prerazporeditev družbenih vlog in z njimi povezane moči običajno vzpostavlja konfliktna razmerja med akterji, tudi vstop mobilne telefonije v naš vsakdan v tem pogledu ni bil neproblematičen.
Telefon ni več pogrešljiv zaradi svoje multifunkcijske narave. Danes je televizor, internet, navigacija, fotoaparat in rokovnik v enem. Ali so t. i. pametni telefoni računalniki prihodnosti?Pametni telefoni so stvar sedanjosti in ne prihodnosti. Če pogledamo svetovne podatke o prodajnem deležu pametnih telefonov, vidimo, da predstavljajo približno četrtino vseh prodanih mobilnih telefonov, ki se giblje blizu 1,8 milijarde enot v letu 2011. Hkrati pametni telefoni skupaj s tabličnimi računalniki predstavljajo najhitreje rastoči tržni segment, pri čemer je zanimivo, da se tudi na tem področju izkazuje sicer splošno prepoznaven pozitiven odnos slovenskega prebivalstva do tehnološki inovacij, saj imamo med srednjeevropskimi državami najvišji delež uporabnikov pametnih telefonov. Vseeno pa so pametni telefoni le del trenutnega "tehnološkega ekosistema", zato verjamem, da se bo tudi čez nekaj let v slovenskih gospodinjstvih in podjetjih še našel prostor za namizne osebne računalnike; vprašanje pa je, za kaj jih bomo takrat uporabljali in na kakšen način bodo povezani z drugimi komunikacijskimi napravami. Zgodovina nas uči, da ima vsaka tehnologija - zlasti tista, ki je uporabnikom blizu na dnevni ravni - interpretativno fleksibilnost, ki določa njeno nepredvidljivo prihodnost.
Uporaba pametnih telefonov vendarle nakazuje, kako bomo komunicirali v prihodnjem desetletju, kajne?Razvoj tehnološko posredovanega komuniciranja je prezapleten, da bi ga bilo mogoče enostavno napovedati. Res pa v mobilni industriji v povezavi s pametnimi telefoni obstajajo razne vizije o družbenem komuniciranju v prihodnosti. Med njimi sta posebej izpostavljeni dve. Prva poudarja (še) izrazitejše zbliževanje komunikacijskih kanalov, ki naj bi bili dosegljivi na eni prenosni napravi. Ta se je deloma že uresničila s pojavom pametnih telefonov (in tabličnih računalnikov), kljub njihovim omejitvam v smislu uporabnosti in funkcionalnosti mobilnih internetnih storitev. Druga omejitev pri uresničevanju napovedi o popolni konvergenci je zelo verjetno v sami industriji, ki si mora zagotavljati prihodke s prodajo novih komunikacijskih naprav (npr. tabličnih računalnikov) in ji ni v interesu, da bi razvila "popolno napravo". Druga vizija poudarja vedno višjo stopnjo individualizacije komunikacijskih naprav. Te naj bi postale še bolj prilagojene individualnim potrebam posameznika in mu zato omogočile lažje povezovanje z njegovim socialnim/komunikacijskim omrežjem. Če strnem, po tehnološki plati je pogled v prihodnost usmerjen h konvergenci komunikacijskih kanalov, na ravni družbenih rab pa k izrazitejši individualizaciji rab komunikacijskih tehnologij. Katera od teh napovedi se bo izkazala za (bolj) pravilno, pa bomo lažje presojali čez 5, 10 ali 20 let.
