Po besedah predsednice žirije Maje Smrekar Lenardič nagrado za življenjsko delo prejme za izjemen in dolgotrajen prispevek k razvoju sodobne umetnosti v Sloveniji, za vidno oblikovanje novih umetnostnih tokov, pedagoško delovanje ter uveljavljenost na mednarodni sceni.
Lenardič deluje na stičišču večmedijske, družbeno kritične umetnosti in vizualnega eksperimenta. V njegovi praksi, ki odpira razširjeno polje vizualnih in pomenotvornih raziskovanj, so vidni vplivi študija filozofije, sociologije in slikarstva. Ob koncu 80. in v začetku 90. let minulega stoletja je skozi pluralizem sodobnih likovnih praks aktivno izzival rigidne omejitve modernizma, pri čemer je njegov umetniški pristop temeljil na prepričanju, da je slednjega mogoče transformirati v novo znakovno polje.
Leta 1959 v Ljubljani rojeni umetnik je študiral filozofijo in sociologijo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, po diplomi iz sociologije pa še slikarstvo na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost v Ljubljani. Od leta 2003 je zaposlen na ljubljanski Akademiji za likovno umetnost in oblikovanje, kjer poučuje na oddelku za slikarstvo, od leta 2017 je redni profesor. Je prejemnik Župančičeve in Jakopičeve nagrade.
Nagrada je nekaj "zunanjega"
Kot Lenardič povedal za STA, je po toliko desetletjih delovanja, "ki ga praktično preživljaš ob ateljejskem delu v samoti, nagrada nekaj zunanjega, česar si vesel. Da za tisto, kar rad počneš, dobiš še nagrado, je zelo redko". Sicer pa bo, kot je dodal, njegov vsakdan jutri čisto enak kot pred nagrado. Problemi v njegovem ateljeju ga bodo počakali.
Lela B. Njatin je nagrado prejela za izjemen ustvarjalni opus v obdobju 2020-2025, v katerem je s ciklom Mestni vrh razvila dosledno, prepričljivo in družbeno relevantno prakso. Z omenjenim ciklom je po besedah Maje Smrekar razvila celosten opus, v katerem lokalno izkušnjo ekološke katastrofe zaradi posledic industrijske nesreče povezuje z univerzalnimi vprašanji skupnosti, solidarnosti in odgovornosti.
Vizualna in performativna umetnica je najprej ustvarjala vizualno in konkretno poezijo, poštno umetnost, ready-made, grafiko in fotografijo. Nato je z vizualno umetniško prakso za nekaj let prenehala in se posvetila leposlovju, filozofiji in umetnostni zgodovini. Od leta 2010 se posveča delegiranim performativnim akcijam, konceptualnim projektom, instalacijam, slikam, asemblažem, umetniškim objektom, muralom in predvsem netipičnih sestavljenim delom.
Alenka Spacal pa je prejela priznanje za sopotnike in podpornike likovne in vizualne umetnosti. S svojim ustvarjanjem in delovanjem postavlja merilo za skupnost, v kateri vključevanje ni izjema, temveč neizogibna vrednota, pri čemer vzgaja generacije mislečih in občutljivih ljudi, ki bodo zahvaljujoč njeni predanosti gradile boljši svet, je priznanje utemeljila Maja Smrekar.
Pisateljica, ilustratorka in pravljičarka kot samozaposlena v kulturi deluje pod okriljem Bajalke, zavoda za založništvo in umetnost pripovedovanja. Ukvarja se predvsem z ustvarjanjem avtorskih slikanic.
Letošnjo žirijo so poleg Maje Smrekar sestavljali Viktor Bernik, Tjaša Pogačar, Walter Seidel in Petra Čeh.
DLUL je nagrade letos podelilo osmič, so pa letos prvič tudi materialno ovrednotene, saj so k sodelovanju pritegnili tri podjetja, ki so poskrbela zanje.