Vlada je na današnji seji določila besedilo predloga resolucije o nacionalnem programu za kulturo 2022–2029 in ga poslala v obravnavo državnemu zboru. Če bo predlog v parlamentu sprejet, bomo po več kot štirih letih znova dobili temeljni strateški dokument, ki bo določal dolgoročne smernice razvoja slovenske kulture; zadnji veljavni NPK se je namreč iztekel leta 2017.
»Za rast narodne substance«
Pripravo nacionalnega programa za kulturo (NPK), ki naj bi veljal za obdobje prihodnjih osmih let, je sicer koordinirala državna sekretarka na ministrstvu za kulturo Ignacija Fridl Jarc. Na začetku jeseni je osnutek resolucije, na podlagi katere naj bi s celostno obravnavo in povezovanjem vrste različnih področij oblikovali »celovito in heterogeno strategijo na področju kulture«, prišel v javno obravnavo, sledilo je medresorsko usklajevanje, vmes je bil dokument deležen nekaterih manjših, predvsem redakcijskih popravkov, zdaj pa je pripravljen na zadnji korak. Kakor pojasnjujejo na ministrstvu, je osrednje poslanstvo NPK v tem, da se »slovensko kulturo uveljavi kot pomemben družbeni dejavnik, ki omogoča razvoj, rast in prepoznavnost slovenske narodne substance tako doma kot v svetu«, prinašal pa naj bi »izhodišča za učinkovitejše vključevanje kulture pri načrtovanju družbenega razvoja ter osebne rasti slehernega posameznika, ki temeljijo na poglobljenem razumevanju javnega interesa in skupnega dobrega«.
V ta namen je v njem opredeljenih štirinajst prednostnih ciljev. Med njimi so krepitev vloge kulture kot »povezovalne in združevalne sile v javnem življenju«, še posebej »pri oblikovanju slovenske narodne identitete, domoljubne in državotvorne zavesti in družbene etike«, zagotavljanje »kulturnega pluralizma, svobode izražanja in enakih možnosti za ustvarjanje«, skrb za slovenski jezik ter krepitev njegove vloge in pomena, spodbujanje medresorskega povezovanja, zagotavljanje »vzdržnega, učinkovitega in transparentnega sistema financiranja kulture«, pospešitev digitalizacije ter uvajanje novih tehnologij na področju kulture, posodobitev in izgradnja javne kulturne infrastrukture, zaščita in promocija slovenske kulturne dediščine, decentralizacija kulturne ponudbe in krepitev mednarodne promocije slovenske kulture.
Več kritičnih pripomb
Kakor predvideva zakon o javnem interesu v kulturi, naj bi minister za kulturo po sprejetju NPK na njegovi podlagi pripravil še akcijski načrt za obdobje štirih let – v njem naj bi bili konkretneje opredeljeni ukrepi, kazalniki in predvidena finančna sredstva za doseganje ciljev, ki jih navaja strateški dokument. V akcijskem načrtu naj bi upoštevali tudi nekatere pripombe, ki so jih na ministrstvu prejeli med javno razpravo o osnutku NPK.
Med 38 odzivi, ki so jih oktobra na predlog resolucije poslali različni akterji v kulturi, je bilo sicer več kritičnih mnenj. V društvu Asociacija so med drugim opozorili na »zastarelo videnje resorja kulture kot tistega, ki naj bi se posvečal narodni identiteti, medtem ko je jasno, da imata kultura in umetnost izkazano cel kup drugih kvalitet«, še dosti bolj kritični pa so bili do obravnave nevladnih organizacij in samozaposlenih v kulturi, saj besedilo namiguje, da sta preobsežni in proračunsko »nevzdržni«. V Društvu slovenskih pisateljev so ugotavljali, da je le manjšina ciljev strateškega značaja, preostali pa »le povzemajo že obstoječe naloge«; v Sindikatu kulture in narave Slovenije Glosa so v dokumentu zaslutili celo »napoved kulturnega boja«, kot nadvse sporne pa so prepoznali tudi namige o združevanju javnih zavodov in uvajanju »fleksibilnejših« oblik« zaposlovanja vanje. Med ostrejšimi je bilo tudi mnenje, ki so ga ministrstvu posredovali z oddelka za kulturo Mestne občine Ljubljana, kjer so predlog prepoznali kot »dokument predmoderne dobe«, spisan »ideološko« ter brez upoštevanja dejanskih potreb in težav sektorja.
