"Če se ozremo v pretekla leta, se je kar nekaj koreografov, ki so takrat prvič ustvarjali, vmes že podpisalo pod kakšno koreografsko delo v svojih baletnih ansamblih. To je najpomembneje, kajti to je ob skrbi za mlad slovenski koreografski kader tudi smisel našega gala večera," poudarja umetniški vodja večera in predsednik DBUS Tomaž Rode. "Lahko rečem, da prireditev dobro uspeva, saj je iz leta v leto več zanimanja za sodelovanje. Problem pa je, da si precej baletnih plesalcev želi koreografskega preizkusa, a so že zasedeni z delom v matičnih hišah." Težavo vidi tudi v prostorski stiski, saj jim DBUS ne more nuditi vadbenih prostorov.
V kolikšni meri mladi koreografi dejansko zanimajo (pristojne) inštitucije? Rode zatrjuje, da imajo podporo tako z ministrstva za kulturo kot iz obeh naših javnih zavodov, kjer delujeta slovenska baletna ansambla. Rode: "Če zanimanja z njihove strani ne bi bilo, potem najbrž nihče od zaposlenih baletnih plesalcev ne bi mogel sodelovati. Baletni hiši jim nudita infrastrukturo, prav tako so odprti za dogovore, ki jih ni malo. Vsakega od večerov uprizorimo tudi v SNG Maribor, s katerim izvrstno sodelujemo. Tudi z ljubljanskim baletnim ansamblom se je sodelovanje v zadnjih dveh letih močno izboljšalo. Ko se bo v Ljubljani odprla prenovljena operna hiša, verjamem, da se bodo odprla vrata tudi dogodkom DBUS."
Večer pa ne spodbuja le klasičnih baletnih pristopov, prostor je tudi za sodobne koreografije. Rode ob tem pravi, da baleta že kar dolgo ne razumemo več le v klasičnem smislu: "Pa čeprav si želimo čim več novih klasičnobaletnih koreografij, v katerih koreografi raziskujejo nove pristope in forme na podlagi klasične baletne tehnike. Ampak to je izredno težko. Baletni plesalci morajo biti danes sposobni plesati tako rekoč vse plesne stile, najpomembneje pa je, da koreografi poskušajo razvijati svoj osebni in unikatni plesni stil, v katerem žari predvsem njihova osebnost."
