Njene temeljne teme so človekov odnos s samim seboj in svetom, ki ga obkroža, morala ter meje med resničnostjo in iluzijo; spogleduje se z žanri fantazije, znanstvene fantastike in srhljivke. Literarni preboj je naredila s prvencem Tainaron, ki ga je sicer napisala leta 1985, a so priznanja, kot je bila nominacija za svetovno nagrado za fantazijsko literaturo, sledila šele deset let pozneje - ko so jo prevedli in spoznali v angleščini. Tainaron, roman o pismih, ki jih pošiljajo s planeta insektov, je kritika slavila kot liričnega, poetičnega, metafizičnega in filozofskega. Tako v Tainaronu kot v svojih naslednjih delih Krohnova raziskuje temeljna vprašanja človeške narave skozi prizmo umetne inteligence, piše pa v kratkih poglavjih, ki naj bi (in to jim tudi uspeva) funkcionirala kot samostojne zgodbe.
Obe značilnosti njenega pisanja lahko najdemo tudi v Slepem oknu (2009), s katerim jo bomo prvič spoznali v slovenščini. V romanu naletimo na petdesetletnega filozofa, ki si kupi komoro za lebdenje na vodi, da bi v njej laže razmišljal. Kmalu ugotovi, da s tem lahko tudi zasluži - in začne sprejemati stranke, ki potrebujejo nasvet filozofa ali se želijo pogovarjati. Stranke res pridejo, a s precej nenavadnimi vprašanji, na katera filozof ne najde vedno odgovora.
