Znak zlata hruška že več kot desetletje opozarja na kakovostne knjige za otroke in mladino ter pomaga bralcem, staršem, učiteljem in knjižničarjem pri izbiri dobrega branja. Iz njega se je razvilo priznanje zlata hruška, ki ga od leta 2021 skupaj podeljujeta Mestna knjižnica Ljubljana in Zveza bibliotekarskih društev Slovenije kot vseslovensko knjižničarsko priznanje. Podeljujejo ga v štirih kategorijah, in sicer za izvirno slovensko in prevedeno mladinsko leposlovje ter izvirne slovenske in prevedene poučne knjige.
Strip o Kosovelu in pretresljiva zgodba o odraščanju
Priznanje za najboljšo izvirno slovensko mladinsko leposlovno knjigo je prejel Srečkonstrip, ki sta ga ustvarila Žiga X Gombač in Jaka Vukotič, izšel pa je pri založbi Škrateljc. Delo na izviren način približuje življenje in ustvarjanje pesnika Srečka Kosovela, ki ga ne predstavlja kot oddaljenega literarnega velikana, temveč kot mladega človeka, polnega vprašanj, dvomov in ustvarjalnega nemira.
Avtorja sta biografske podatke povezala s stripom, poezijo, dokumentarnim gradivom in zgodovinskim ozadjem. Posebnost knjige je vizualni jezik, ki se navezuje na Kosovelovo konstruktivistično ustvarjalnost. Strip tako ni zgolj ilustrirana biografija, temveč samostojna umetniška pripoved, v kateri se beseda in podoba dopolnjujeta. Zahtevno snov približuje mladim bralcem, ne da bi jo pri tem pretirano poenostavljal.
V kategoriji prevedenega mladinskega leposlovja je priznanje prejela knjiga Kdo govori o ljubezni? Osvobajanje izpod kulture časti avtorice Elaf Ali, ki jo je prevedla Iva Klemenčič, izšla pa je pri založbi Miš.
Gre za pretresljivo in iskreno pripoved o odraščanju v okolju, kjer družinska pričakovanja, tradicija in pravila časti močno določajo posameznikovo življenje. Avtorica skozi osebno izkušnjo odpira vprašanja identitete, svobode, človekovih pravic in položaja žensk.
Od skrivnostnega podzemlja do čarobnega Mumindola
Priznanje za najboljšo izvirno slovensko mladinsko poučno knjigo je pripadlo delu Jame, ki so ga napisali Ana Čič, Tine Kaluža in Tina Poljšak, ilustriral pa Damijan Stepančič. Knjiga je izšla v sodelovanju založbe Miš in Notranjskega muzeja Postojna.
Avtorji mlade bralce popeljejo v skrivnostni svet kraškega podzemlja, ki je za slovenski prostor izjemnega pomena. Jame predstavljajo z različnih zornih kotov – kot naravne pojave, skrivališča, nekdanja bivališča, svetišča, zakladnice ledu in prostore raziskovanja. Ob tem opozarjajo tudi na manj prijetno plat človekovega odnosa do podzemlja, saj jame marsikje postajajo odlagališča odpadkov.
Knjiga povezuje geologijo, biologijo, zgodovino in arheologijo ter bralce spodbuja k raziskovanju in spoštljivemu odnosu do narave. Pomembno vlogo imajo ilustracije Stepančiča, ki zahtevnejše pojave nazorno pojasnjujejo in približujejo mlajšim bralcem.
Četrto priznanje, namenjeno najboljši prevedeni mladinski poučni knjigi, je prejelo delo Mumini: mumindolski svet britanskega pisatelja Philipa Ardagha. Knjigo je prevedla Maja Novak, izšla pa je pri založbi Morfemplus.
Bogato ilustrirano delo bralce popelje v svet priljubljenih Muminov, ki jih je ustvarila finska pisateljica in umetnica Tove Jansson. Vendar knjiga ni le vodnik po pravljičnih junakih in njihovih dogodivščinah, temveč ponuja tudi vpogled v življenje in ustvarjalno pot njihove avtorice.
S pomočjo zemljevidov, družinskih dreves, ilustracij in drugih zanimivosti razkriva, kako so nastajale zgodbe o Muminih ter katere življenjske teme se skrivajo za njihovimi dogodivščinami. Med njimi so prijateljstvo, ljubezen, svoboda, drugačnost, pogum in občutek pripadnosti. Priljubljene literarne junake tako predstavlja v širšem kulturnem in umetniškem kontekstu.
Letošnja priznanja zlata hruška bodo slovesno podelili v torek, 24. novembra, ob 10. uri na glavnem odru 42. Slovenskega knjižnega sejma, v okviru Praznika zlatih hrušk.
Z izborom želijo organizatorji tudi letos opozoriti na pomen kakovostne mladinske književnosti ter mlade in odrasle spodbuditi k branju. Nagrajene knjige dokazujejo, da lahko dobra literatura bralce popelje v najrazličnejše svetove – od pesniške ustvarjalnosti in osebnih življenjskih preizkušenj do skrivnostnega podzemlja in domišljijskih pokrajin.