Film, v katerem glavni vlogi prevzemata Margot Robbie in Jacob Elordi, je sprožil številne razprave, kar je bralce spodbudilo k ponovnemu branju izvirnika, da bi ugotovili, koliko izvirne zgodbe je v filmu sploh ostalo. Čeprav so nekateri zaradi odmika od knjižne predloge razočarani, je film že v prvem koncu tedna zaslužil 76 milijonov evrov (82 milijonov dolarjev) in se povzpel na vrh lestvic.
Emerald Fennell, ki po lastnih besedah obožuje provokacije, je gledalcem obljubila škandalozno in opojno priredbo, ki bo odstranila zastarele viktorijanske plasti prejšnjih filmskih različic. Kritiki so se hitro odzvali in opozorili, da se je režiserka preveč oddaljila od izvirnega dela in da vse skupaj deluje bolj kot njen domišljijski projekt, ne pa zgodovinska drama.
Izposoja občutno večja
Za mnoge bralce je to ponovno srečanje z besedilom, ki so ga nazadnje brali v srednješolskih klopeh. Ker film dominira na družbenih omrežjih, se h klasičnemu romanu vračajo tudi knjižni klubi in posamezniki, ki zgodbe niso prebirali vse od najstniških let. Povečano izposojo opažajo tudi v slovenskih knjižnicah.
»V Mestni knjižnici Ljubljana smo ob izidu nove filmske priredbe Viharni vrh zaznali povečano zanimanje za istoimensko literarno klasiko Emily Brontë. Izposoja se je letos v primerjavi z januarjem in februarjem lanskega leta občutno povečala – pri slovenskem prevodu romana Viharni vrh kar trikrat, pri angleškem izvirniku Wuthering Heights pa skoraj dvakrat,« je pojasnil Aleš Klemen iz Mestne knjižnice Ljubljana. Dodal je, da je zanimanje najbolj izrazito pri slovenskem prevodu, kar nakazuje, da film spodbuja širši krog bralcev, ne le tistih, ki berejo v angleščini.
Podobno opažajo v Mestni knjižnici Kranj. »Opazili smo povečano zanimanje za roman Viharni vrh, kar povezujemo z nedavno premiero filmske priredbe. Vsi izvodi tega romana so trenutno izposojeni, bralci pa nanj že čakajo v vrsti,« je pojasnila Lucija Podbrežnik.
Navdih v filmih in na omrežjih
V knjižnicah ugotavljajo, da filmske ekranizacije pogosto spodbudijo vrnitev k literarni predlogi. »Takšni porasti izposoje ob filmskih adaptacijah, dokumentarnih oddajah ali obletnicah so pogost pojav. Medijsko izpostavljene teme vzbudijo zanimanje za klasična dela – podobno smo opažali pri romanih ob obletnicah zgodovinskih dogodkov, ob podelitvah literarnih nagrad, kot je Nobelova nagrada, predvsem pa ob objavah bralnih seznamov našega Centra za promocijo branja odraslih,« je pojasnil Klemen.
V Mestni knjižnici Kranj so podoben trend zaznali tudi pri naslovih Angleški pacient, Angeli in demoni, Belo se pere na devetdeset, Čefurji raus!, Doktor Živago, Gejša, Igre lakote, Jurski park, Nasvidenje v naslednji vojni, Operacija Cartier, Petelinji zajtrk, Pijevo življenje, Pod toskanskim soncem, Prevzetnost in pristranost, Razsodnost in rahločutnost, Skriti spomin in Učiteljica klavirja.