Med osrednjimi domačimi literarnimi izidi izstopa novi roman Gorana Vojnovićaa, trikratnega dobitnika kresnika, z naslovom Šum češnje. V njem skozi večplastno pripoved razgrne družinsko in ljubezensko zgodbo prevajalke Olje, razpete med sinom in partnerjem. Roman Oma bo izšel izpod peresa lanske prejemnice nagrade Prešernovega sklada Nataše Kramberger, ki v ospredje postavlja življenje starejše kmetice, medtem ko bo novinarka in pisateljica Pia Prezelj v romanu Bili smo trije raziskovala vprašanja pripadnosti in osebnih korenin.
V okviru žanrske literature napovedujejo nadaljevanje kriminalne serije Maše Jelušič. Roman Sedem nožev bo drugo poglavje zgodb o višji kriminalistični inšpektorici Katjuši Jakopič, dogajanje pa bo umeščeno v razkošno kočo sredi gozda. Med novostmi bo tudi znanstvenofantastični roman Ko Zemlja zdrsne za obzorje, prvi del vesoljske trilogije in hkrati prvenec Igorja Harba.
Poseben poudarek v programu namenjajo esejistiki. Novinar Erik Valenčič v knjigi Ubijanje Gaze skozi osebne zgodbe in pričevanja piše o genocidu nad palestinskim ljudstvom. Zapisi temeljijo na avtorjevih lastnih izkušnjah z območja, kjer je dogajanje spremljal in dokumentiral kot dopisnik. Esejistična zbirka Življenje ali gledališče Vinka Möderndorferja se posveča gledališču in njegovemu pomenu v sodobnem svetu, medtem ko bo Monika Vrečar v knjigi Obrni igro obravnavala aktualne teme, kot so umetna inteligenca, feminizem, okoljska kriza ter vprašanja spolne in družbene identitete.
Letos Goga programsko odpira tudi prostor dramatiki. Dramatičarka in pesnica Urša Majcen bo v zbirki Vaje z ribo prvič predstavila štiri drame v knjižni obliki.
Ob 150. obletnici rojstva Ivana Cankarja pa bodo pri založbi izdali izbor njegove kratke proze, ki ga je izbrala in uredila Alojzija Zupan Sosič, publikacijo pa bo spremljala tudi študija o njegovem delu.
Vodja prireditvenega programa Vesna Kelbl je ob tem poudarila tudi mednarodni doseg založbe: v lanskem letu so prodali približno 30 avtorskih pravic slovenskih avtorjev v tujino, knjige pa bodo med drugim izšle v Armeniji, Egiptu, Indiji in Mehiki v letih 2026 in 2027. Predstavila je še pilotni projekt lahkega branja, v okviru katerega bodo v sodelovanju z Zavodom Risa izdali dve deli slovenskih klasikov v prilagojeni obliki za bralce z oviranimi kognitivnimi zmožnostmi.