Na Veronikinem večeru poezije in glasbe so sinoči v SLG Celje razglasili letošnjo prejemnico Veronikine nagrade; prejela jo je Tina Volarič za pesniško zbirko Nekje notri je uho, v kateri je po besedah strokovne komisije »premišljeno in intuitivno povezala pesniško snov z relativizacijo razmerij moči med bitji iz organskega in anorganskega sveta«. Kot je v utemeljitvi dodala letošnja komisija, ki so jo sestavljali literarna teoretičarka, pesnica in prevajalka Varja Balžalorsky Antić, pesnica, pisateljica in prevajalka Miriam Drev ter kulturni novinar in doktor umetnostne zgodovine Miha Zor, druga pesniška zbirka Tine Volarič izstopa po »poskusu upovedovanja najrazličnejših prvin sveta«, tako tistih, ki so vidne in dostopne, kakor tistih, ki so bolj potisnjene v ozadje in jim je treba prisluhniti subtilneje. Njeno premišljeno zaokroženo, vendar hkrati globoko intuitivno pesniško tvarino zaznamuje relativizacija razmerij moči med bitji različnih kategorij iz organskega in anorganskega okolja, pri tem pa po mnenju komisije »pesniška kretnja stvarjenja novih svetov postaja umetniški apel k drugačnemu dojemanju tega, kar človeka obdaja, in k ustvarjanju drugačnih odnosov«, kar je ena od osrednjih odlik zbirke, ki je izšla lani pri založbi Goga.
Tina Volarič je pesnica in ilustratorka, po izobrazbi pa magistrica kulturne antropologije. Leta 2013 je na Festivalu mlade literature Urška prejela nagrado uršljanka za najbolj perspektivno mlado književnico, leto pozneje pa je pri JSKD izšel tudi njen pesniški prvenec Krožnice večglasnih tišin. Mednarodno priznanje je nato požela z avtorsko slikanico brez besed Črta, ki je leta 2021 izšla pri založbi Miš: knjiga je najprej prejela znak zlata hruška za kakovostno slikanico, bila je vključena v zbirko brezbesednih slikanic IBBY, leta 2022 pa se je na Kitajskem uvrstila med finaliste natečaja Hiii Illustration Competition.
Za letošnjo Veronikino nagrado je bilo nominiranih pet pesniških zbirk, poleg zmagovalne še Ključi Nataše Velikonja, Kap lje kap lje Lare Božak, »Fance, Fance!« Blaža Lukana in Drevo, ki ga pišemo nihče Lukasa Debeljaka. Na sinočnjem večeru so se spomnili tudi pesnice Erike Vouk, ki je posthumno prejela zlatnik poezije; omenjeno priznanje je namenjeno pesniku oziroma pesnici za življenjski pesniški opus in ustvarjalno žlahtnjenje slovenskega jezika.