V Dvorani Alme Karlin v Cankarjevem domu se bo danes ob 18. uri začelo sklepno dejanje letošnje Cankarjeve nagrade, namenjene najboljšemu izvirnemu literarnemu delu, ki je bilo v preteklem letu v knjižni obliki izdano v slovenskem jeziku. Strokovna žirija, ki jo sestavljajo Mateja Pezdirc Bartol (predsednica), Igor Divjak, Lucija Mandić, Diana Pungeršič in Tomaž Toporišič, bo namreč na slovesni podelitvi razglasila, kateremu izmed petih nominiranih del je namenila to ugledno priznanje, medtem, ko bo odločala, pa bodo lahko prisotni prisluhnili krajšemu kulturnemu programu, ki ga bo glasbeno podprla Petra Vidmar, njegov osrednji del pa bo pogovor s tokratnimi z nominirankami ter nominirancem, ki ga bo vodila Tanja Tuma, predsednica Slovenskega centra Pen. Slavnostni govornik na dogodku bo pisatelj Sebastijan Pregelj, ki je bil z romanom V Elvisovi sobi tudi prvi prejemnik Cankarjeve nagrade.
Cankarjevo nagrado lahko prejme knjiga iz sleherne od literarnih zvrsti, v katerih je pisal tudi Ivan Cankar, torej proze, lirike, dramatike ali esejistike, dela, ki so letos uvrščena v ožji izbor, pa so znana že nekaj časa: to so roman Ajde Bračič Kresničevje, hibridni esej Nemogoče Nine Dragičević, roman Dohtar in Povodni mož Aljoše Harlamova, filozofski roman če se ne vrneš Anje Radaljac in pesniška zbirka Nekje notri je uho Tine Volarič.
Preseganje žanrskih mej
Na razpis za nagrado je svoje lanske knjižne izdaje prijavilo skupaj dvanajst založb, strokovna žirija pa je nato v končno presojo vzela 35 del. »V naboru so prevladovali romani, bilo jih je 22, ob njih je bilo tudi nekaj pesniških in esejističnih zbirk ter dve zbirki kratke proze; smo pa tokrat opazili odsotnost dramskih del, kar gre verjetno vsaj do neke mere pripisati temu, da v knjižni obliki izhaja razmeroma malo izvirne slovenske dramatike,« je ob predstavitvi nominirancev pojasnila članica žirije Diana Pungeršič. »Zaradi same narave nagrade, ki je odprta za zvrstno izrazito raznolika dela, smo imeli opraviti tudi z ustrezno raznovrstnimi knjigami, vendar smo bili pri končni izbiri precej enotni.«
Vseeno je mogoče pri nominiranih avtoricah ter avtorju najti nekaj (splošnih) skupnih potez – pretežno gre za peresa (mlajše) srednje generacije, ki so v slovenskem literarnem prostoru že bolj ali manj uveljavljena, njihovo delo pa pogosto zaznamuje nekakšno prepletanje žanrov – tako je žirija za romaneskni prvenec Ajde Bračič Kresničevje med drugim ugotavljala, da se razpira na več ravneh, v njem pa najdemo elemente družinske sage, dokumentarnih vsebin, fantastike in kriminalke, postopno pa v ospredje vstopi še ekološka problematika, medtem ko hibridni esej Nemogoče Nine Dragičević o sistematičnem brisanju slovenskih skladateljic iz kolektivnega spomina premišljuje skozi nenavadno, vendar prepričljivo »avtorsko kombinacijo eseja, pripovedi, dokumentarnega gradiva in poetičnih intervencij«. Tudi kriminalni roman Dohtar in Povodni mož Aljoše Harlamova ponuja »vznemirljiv žanrski hibrid«, ki s humorjem in ironijo preplete zgodovinsko snov, zakonitosti kriminalke, literarne uvide in parodijo, podobno nenavaden pa je distopični »filozofski roman z znanstveno-fantastičnimi prvinami« Anje Radaljac.
Cankarjeva nagrada, ki so jo leta 2019 ustanovili Slovenski center Pen, Slovenska akademija znanosti in umetnosti, ZRC SAZU in Univerza v Ljubljani, bo sicer nocoj podeljena sedmič, dobitnici oziroma dobitniku pa bo med drugim prinesla 7000 evrov.