Društvo slovenskih pisateljev je včeraj razglasilo osrednjega nagrajenca 41. mednarodnega literarnega festivala Vilenica, ki bo med 1. in 5. septembrom potekal pod geslom Krasni novi svet – Fluidnost identitet. Nagrada, namenjena avtorjem iz Srednje Evrope za vrhunske dosežke na področju literarnega ustvarjanja in esejistike, bo letos pripadla ukrajinskemu literatu Serhiju Žadanu. Odločitev žirije ni le poklon pomembnemu literarnemu opusu, temveč tudi izrazito aktualna izbira: Žadan je avtor, pri katerem se literatura, jezik, vojna izkušnja in civilna drža ne ločujejo več na udobne kategorije.
Žirija je ob razglasitvi poudarila, da njegovo pisanje zaznamujeta izrazit ritem jezika ter preplet poezije, družbene kritike in humorja. Predsednik žirije Gregor Podlogar je dodal, da se Žadanova dela osredotočajo na življenje običajnih ljudi v postsovjetski Ukrajini, pri čemer raziskujejo identiteto, svobodo, vojno, migracije in spomin. Prav zato se dobro ujema z letošnjo temo festivala: njegove knjige govorijo o prehodnih, ranjenih in negotovih identitetah, ki jih zgodovina neprestano premika.
Glas vzhodne Ukrajine
Serhij Žadan se je rodil leta 1974 v Starobilsku v Luganski oblasti, študiral v Harkovu, kjer je tudi doktoriral, in postal eden najizrazitejših avtorjev generacije, ki je pisala iz izkušnje postsovjetskega preloma. Njegova literatura se pogosto dogaja na vzhodu Ukrajine, v mestih in pokrajinah, ki jih evropski pogled dolgo ni znal zares brati. V ospredju njegovih romanov niso junaki velike zgodovine, temveč ljudje z roba: delavci, mladi brez jasne prihodnosti, begunci, učitelji, otroci, vojaki, tisti, ki poskušajo v razsutem svetu ohraniti dostojanstvo.
Slovenski bralci ga poznajo predvsem po romanih Vorošilovgrad in Internat, ki sta izšla pri Beletrini v prevodu Janje Lubej Vollmaier in Primoža Lubeja. Vorošilovgrad je roman o vračanju v postsovjetski Donbas, o izgubljenem bratu, bencinski črpalki in pokrajini, kjer se osebne zgodbe zapletajo v razpad političnega in gospodarskega reda. Internat pa se osredotoča na vojno v Donbasu leta 2015: učitelj Paša mora iz ogroženega internata domov pripeljati trinajstletnega nečaka. Vojna pri Žadanu ni kulisa, temveč stanje sveta, ki počasi vstopi v vsakdan, govorico in telo.
Po začetku ruske invazije leta 2022 je postal pomemben glas ukrajinske civilne družbe in humanitarni organizator v Harkovu. Je tudi frontman punkovske zasedbe Zhadan i Sobaky. Za svoje delo je prejel več domačih in mednarodnih priznanj, med drugim leta 2022 tudi mirovno nagrado nemških založnikov in knjigotržcev.
Slovenski avtor v središču
Vilenica pa vsako leto ne podeli le osrednje nagrade, temveč je tudi prostor srečevanja različnih literarnih glasov. Slovenski avtor v središču letošnjega festivala bo Tone Škrjanec, pesnik in prevajalec, rojen leta 1953 v Ljubljani. Škrjanec je v slovenski literarni prostor vstopil razmeroma pozno, s pesniško zbirko Blues zamaha leta 1997, nato pa oblikoval enega najbolj prepoznavnih pesniških glasov zadnjih desetletij. Njegova poezija ne stavi na patos ali velike geste, temveč na zgoščeno opazovanje vsakdana, urbane prizore, drobne čutne premike in tiho zbranost sveta. V njegovih pesmih se lahko na videz nepomemben trenutek razpre v intenziven prostor zaznave. Med njegovimi zbirkami so Sonce na kolenu, Pagode na veter, Noži, Baker, Koža, Duh želve je majhen in zelo star, Sladke pogačice in Dihaj, za katero je leta 2018 prejel Veronikino in Jenkovo nagrado.
Književnost v središču letošnje Vilenice bo Poljska, med gosti festivala pa organizatorji napovedujejo tudi Elif Shafak, Ann Cotten, Veliborja Čolića, Heleno Janeczek, Ano Marwan, Natalijo Milovanović in druge. Festival, ki je od leta 1986 nastajal kot prostor preseganja nacionalnih zaprtosti in srečevanja srednjeevropskih literatur, bo tako letos znova odpiral vprašanje, kaj danes sploh pomeni pripadati jeziku, prostoru ali skupnosti.