S Forumom Tomizza na Orient Expressu

Leta 1954 se je Fulvio Tomizza, star 19 let, iz Trsta odpravil v Beograd študirat na takratno akademijo dramskih umetnosti. Od Sežane dalje je potoval z Orient Expressom. Ko je prispel v Beograd, so se tam množično veselili sprejetja londonskega sporazuma. Še vedno veljaven dokument je uredil do tedaj neurejeno vprašanje razmejitvene črte med Italijo in takratno Jugoslavijo, ki je ostajalo odprto od zaključka vojnih operacij druge svetovne vojne.

V zraku so bili napetost, pričakovanje, vznemirjenje. Fulvio Tomizza je odigral veselje, hkrati pa ga je skrbelo. Zanj odločitev o meji ni bila lahka. Istra je bila njegov prostor svobode, njegov dom. Pozneje je zapisal: »Istovetim se z mejo (»M’identifico con la frontiera.«).

V mestih Fulvia Tomizze

Tako se tudi Forum Tomizza identificira z mejo, ne z eno ali drugo stranjo meje, ampak z mejo kot stičiščem. Sedemindvajsetič zapored bo letos (med 27. in 30. majem) potekal, kot vedno, v Kopru, Trstu in Umagu. V mestih Fulvia Tomizze. Vedno gre za preplet pogovorov, razstav, vodenja po Kopru Fulvia Tomizze, branj poezije – Pesniki na cesti – ki so včasih potekala po koprskih vrtovih, zraven so performansi in koncerti. 

Predvsem pa je v vsakem od treh gostujočih mest simpozij, letos z naslovom Orient Express. Irena Urbič in Neven Ušumovič, gonilni sili foruma, sta temo našla v prepletu okoliščin. V avtofikcijskem romanu Fulvia Tomizze Drevo sanj, od koder je tudi uvodna zgodba, v današnji svetovni krizi, v knjigi Ervina Hladnika Milharčiča Pot na Orient, predvsem pa v enem od temeljnih del postkolonialne teorije Orientalizem Edwarda W. Saida, literarnega kritika in aktivista (1935–2003). Forum kot vedno tudi letos odpira aktualno razpravo o nizu žgočih vprašanj. Od našega obmejnega prostora do globalne konstelacije moči, v kateri vprašanje razmerja med Zahodom in Vzhodom po obdobju hladne vojne znova pridobiva odločilno težo. Stvari se odvijajo bliskovito: zajema nas nov val ksenofobije in retorike ogroženosti od bližnjih in daljnih Vzhodnjakov, straši nas njihova delovna, gospodarska ali vojaška moč. Tudi vse več lokalnih oblastnikov kliče po strožjih mejah ob sosedih z Vzhoda.

Novo razumevanje Tomizze

Literarni opus Fulvia Tomizze je zgodovina obmejnega sveta v času hladne vojne. Iz njegovih del vejeta pretanjen posluh in razumevanje »vzhodnega vprašanja«. Letošnja  tema tako ponuja priložnost za novo razumevanje njegovih življenjskih opredelitev in literarnega ustvarjanja. O temi mednarodnega srečanja bodo letos najprej v Trstu spregovorili Franco Juri, Matjaž Manček, Marta Verginella, Lorena Fornasir in Gian Andrea Franchi. V Kopru bodo razpravljali Boštjan Videmšek, Andrej Nikolaidis, Elisa Copetti, Faris Kočan, Ahmed Burić in Alida Bremer. Slednja je na prvem dogodku pred forumom v Kopru in naslednji dan v Ljubljani predstavila roman Sanje in kulisa, ki je v prevodu Urške P. Černe izšel pri založbi KUD AAC Zrakogled. V Umagu pa bodo o letošnji temi razpravljali Lidija Dimkovska, Szabolcs Tolnai, Diego Marani, Iva Kosmos in Anja Zag Golob.

Del Foruma Tomizza so tudi vsakoletne nove knjige ali prevodi. Letos se bo dolgoletni sodelavec srečanja Aljoša Pužar pogovarjal z Milanom Rakovcem, brez katerega Foruma Tomizza ne bi bilo, o najnovejši, ponovno trojezični in zgolj navidezno drobni knjižici esejev Hostaria Histria, in sicer v Trstu, Kopru ter Umagu. V Umagu bo tudi predstavitev prevoda romana Fulvia Tomizze Drevo sanj. Založnik knjige je kot vedno Mestna knjižnica Umag. Njen direktor je gonilna sila Foruma Tomizza v Umagu Neven Ušumović, sicer pisatelj in prevajalec. Letos bo gost tudi na Vilenici. Hrvaška, zahvaljujoč prav njemu, v številu prevodov Tomizzevih del seveda prednjači pred Slovenijo. Vsako mesto ima svojega skrbnika foruma. V Trstu za forum skrbi Slovenski klub, v Kopru je to Irena Urbič, vsi skupaj pa, kot pravijo, vztrajno poganjajo ta istrski tricikel.

Forum se vedno konča v soboto v Materadi, kjer je pokopan Fulvio Tomizza. Ciao, gente ali dobrodošli na forumu, kot navzoče vsako leto pozdravi oče foruma Milan Rakovec.