Andrzej Sapkowski je eden najbolj priljubljenih pisateljev na Poljskem, najbolj znan pa je po zgodbah o Veščecu, ki so pozornost svetovne javnosti najprej pritegnile prek videoiger, nastalih na njihovi osnovi. Pozneje so ta fantazijski fenomen zagrabili pri Netflixu in tako so aprila tretjo sezono priljubljene istoimenske serije med drugim snemali v Sloveniji, Italiji in na Hrvaškem. Glavni junak Geralt je tako imenovani veščec, ki so ga že v otroštvu izurili za lov na pošasti. V Zadnji želji ga spremljamo na njegovi poti, ko se mora zaradi kraljeve svetoskrunske ljubezni soočiti z morilsko pošastjo Strigo.
Prevod kot pustolovščina
Slovenski prevod prve knjige nagrajene fantazijske sage (izšla je pri založbi Mladinska knjiga) je prispeval Klemen Pisk. »Pred prevajanjem nisem bil oboževalec Veščeca, vendar sem to zdaj postal. Nikoli ni prepozno! Prej sem bil v bolj pesniških vodah in v nežanrski, umetniški literaturi, ampak slog v Veščecu je zelo poetičen, privzdignjen, filozofski, celo religiozno obarvan, zato so mi dosedanje prevajalske izkušnje prišle bolj prav, kot sem sprva pričakoval,« pojasnjuje Pisk. Prevedel je že skoraj 50 knjig, a pravi, da Veščec po zahtevnosti zagotovo spada med prvih pet.
Velik izziv so bili zlasti prevodi imen nekaterih pošasti, pri čemer mu je bila v pomoč knjiga Damjana J. Ovsca Slovanska mitologija in verovanje, pri najpomembnejšem vprašanju – kako posloveniti ime serije The Witcher – pa je izhajal iz poljskega izvirnika. »Poljska beseda wiedźmin ima podobno etimologijo, tvorjena je iz ženske oblike, wiedźma. Tudi pomen je podoben. Beseda veščec se mi je kot ljubitelju jezikoslovja in etimologije ponujala kar sama. V slovenščini je to nekoliko starinski izraz za čarovnika, a v tej knjigi se bo navzel še drugih odtenkov,« pove Pisk, ki trenutno prevaja drugi del zbirke.
Velik finančni zalogaj
Televizijsko serijo si je ogledal šele pred kratkim. Vizualno ga je zelo pritegnila, a mu kot prevajalcu ni bila ravno v pomoč. »Slog je tisti glavni element, ki knjigo loči od serije; je zelo bogat in na tak način nadomešča vizualno razkošje televizijske produkcije.« Vzdušje ima na zaslonu drugačne odtenke kot v knjigi in Pisk je prepričan, da bo bralce čudovito napisana zgodba o dobrem in zlu pritegnila – tudi zaradi obsežnih dialogov, ki jih v seriji iz razumljivih razlogov ni. »Tudi humor je v knjigi za razliko od serije, kjer prevladuje melodrama, še posebej opazen. Zgodbo že marsikdo pozna iz angleškega ali kakšnega drugega prevoda, vendar bo tu zdaj na preizkušnji slovenščina. Upam, da bo bralcem všeč moj prevajalski slog, ki se trudi biti zvest poljskemu originalu in se na angleščino ne ozira.«
Kako to, da smo v Sloveniji šele zdaj dobili prvi prevod knjige? Pisk odgovarja, da pri nas izdajamo zelo malo fantazijskega žanra, predvsem zato, ker predstavlja velik finančni zalogaj. »Običajno so te knjige zelo debele ali pa gre za cele serije knjig. Stroški so ogromni. Te knjige pogosto tudi niso finančno dodatno podprte. Sapkowskega so slovenski založniki poznali že zelo dolgo, že več kot dvajset let je bil na tapeti, vendar si nihče ni upal tvegati. Šele priljubljenost Netflixove serije je pomenila nekakšno zagotovilo, da si lahko tudi majhen slovenski trg privošči veščeca.«
