Festival literature sveta Fabula, eden osrednjih literarnih festivalov pri nas, se začenja 25. februarja in bo trajal do 31. marca. Uradno bo festival doživel dan kasneje, in sicer na dogodku, kjer bo gost s hrvaškim pisateljem Kristianom Novakom, ki bo potekal v Slovenskem ljudskem gledališču Celje. V prvem delu programa bodo namreč literarni večeri posvečeni Balkanskemu fokusu. Poleg Novaka bo Fabula gostila še Slavenko Drakulić. Pet mednarodnih gostov, ki bodo v ospredju letošnje edicije, pa so eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev Colum McCann, v Parizu rojena Jakuta Alikavazovic z bosansko-črnogorskimi koreninami, eden najeminentnejših pisateljev in intelektualcev sodobne Latinske Amerike Sergio Ramírez, švicarsko-nemški pisatelj in esejist Jonas Lüscher ter češki pesnik, pisatelj in publicist Marek Torčík. V programu Fabulin izbor, ki bo potekal v knjižnicah, bodo sodelovale domače ustvarjalke Ana Svetel, Mirana Likar, Helena Koder, Tatjana Plevnik in Samanta Hadžić Žavski.
Branje je dejanje upora
Umetniški vodja festivala Aljaž Koprivnikar je v zvezi z letošnjim sloganom povedal: »Slednji opozarja, da smo kot posamezniki in tudi kot del kolektiva soodgovorni za aktualno stanje v svetu, kjer se trenutno dogajajo tektonski premiki, od rahljanja demokratičnih standardov v ZDA do porasta oboroženih konfliktov in pozivov k oboroževanju, pa tudi kultura je izpostavljena vedno večjim pritiskom. Obenem smo soočeni z vedno večjo negotovostjo. Literatura pomeni akt budnosti, da ne zaspimo, da svet na eni strani reflektiramo in se odzovemo ter, kar je še pomembneje, tudi zoperstavimo današnjemu stanju.Slogan povezuje tako celoten program festivala kot tudi vse izbrane avtorje, ki vsak na svoj način odgovarjajo na izzive in vprašanje sodobnega trenutka in prihodnosti, za katero smo soodgovorni.« Ključno vlogo pri tem imajo knjige. V današnjem sistemu, ki od nas zahteva vedno več časa in pozornosti, je branje knjig oblika upora. Je navada, ki pomaga ohranjati in krepiti človeškost v nas, kot je prepričan Koprivnikar: »Da je pero močnejše kot meč, je v resnici dejstvo. Branje je dejanje upora. Literatura je zame akt budnosti, s pomočjo katerega smo odzivni na spremembe, ki se dogajajo v svetu. Ta trenutek se dogajajo res grozljive anomalije, zato je zelo pomembno, da ne zaspimo. Litaratura in knjige predstavljajo izjemen upor proti prevladujočemu modelu. Litaretura je ena najboljših alternativ kapitalistične neoliberalne logike hitrega življenja, instant novic in otopelosti. Literatura človeka angažira in mu omogoči počasnost, da se človek lahko torej ustavi, reflektira in razmisli, v čem se nahaja in se temu zoperstavi.«
Portreti s pisalnim strojem
Festivalski dogodki bodo poleg Ljubljane potekali v Celju, Mariboru in nekaterih drugih krajih. Celje bo med drugim gostilo argentinskega umetnika in pisatelja Oxa Maloja, ki bo kot Fabulin mestni pisar hodil po mestnem središču in s pisalnim strojem ustvarjal literarne portrete ljudi, ki jih bo srečeval. V Mariboru bo tudi letos poudarek na humanistiki, festivalski dogodek pa pripravljajo v sodelovanju z Mariborsko knjižnico, založbo Analecta in festivalom humanistike. Letošnja novost festivala Fabula je programski sklop Fabula Fokus, katerega cilj je v ospredje postaviti skupne zgodovinske, družbene in kulturne izkušnje, ki zaznamujejo naš skupni prostor. V prihodnjih letih bodo organizatorji tako sistematično predstavljali izbrane literarne glasove iz bližnje regije, in sicer iz Balkana, Srednje in Jugovzhodne Evrope. Fabula je tudi partner evropske platforme CELA - Connecting Emerging Literary Artists, ki povezuje mlade literarne avtorje, prevajalce in literarne strokovnjake z namenom dolgoročne podpore avtorskim praksam v razvoju ter njihovega umeščanja v evropski literarni prostor. V Sloveniji Fabula sodeluje z založbo Goga. »Fabula ni omejena le na Ljubljano, Celje in Maribor ter na mesec marec, ampak njene dejavnosti pravzaprav potekajo skozi vse leto,« je še poudaril Koprivnikar.
Največji zvezdniki med gosti
Jonas Lüscher je švicarsko-nemški pisatelj in esejist. Leta 2009 je magistriral na Visoki šoli za filozofijo v Münchnu, nato je bil dve leti sodelavec inštituta za tehnologijo, teologijo in naravoslovne znanosti na tamkajšnji Ludvik-Maksimilijanovi univerzi. Pozneje je študiral še na Švicarski visoki tehniški šoli v Zürichu. Živi v Münchnu.
Med njegovimi knjižnimi in publicističnimi deli izstopajo novela Pomlad barbarov, ki je leta 2017 izšla v slovenskem prevodu Tanje Petrič, ter romana Kraft (2017) in Uročena usojenost (2025). V svojem literarnem ustvarjanju združuje intelektualno refleksijo, družbeni komentar in literarno virtuoznost. Doslej je prejel že številne nagrade. Roman Uročena usojenost, ki ga bo avtor predstavil na Fabuli, raziskuje odnose med človekom in tehnologijo, pri čemer je ključno vprašanje, ali so stroji odvisni od nas ali mi od njih.
Na Fabuli se bo predstavil 8. marca.
francoska avtorica, dobitnica Goncourtovo nagrado za literarni prvenec
Pisateljica in prevajalka Jakuta Alikavazovic, rojena v Parizu, je potomka priseljencev iz nekdanje Jugoslavije, ki sta v Francijo prišla na začetku sedemdesetih let prejšnjega stoletja. Prav ta izkušnja izseljenstva zaznamuje večino njenih del. Svojo pisateljsko izjemnost je izkazala že s prvim romanom Corps volatils (2007), za katerega je prejela Goncourtovo nagrado za literarni prvenec. Njena dela so bila nominirana za prestižne literarne nagrade in so prevedena v številne svetovne jezike, v slovenščini pa bomo prvič lahko brali njeno zadnje delo Veliki Nikoli več. Gre za avtobiografski roman, v katerem avtorica raziskuje izgubljenost, odtujenost in skrivnostnost izseljencev z območja nekdanje Jugoslavije in s tem tudi svojih korenin.
Na Fabuli bo gostovala 11. in 12. marca.
eden najpomembnejših latinskoameriških avtorjev in prejemnik nagrade Cervantes
Sergio Ramírez je eden najeminentnejših pisateljev in intelektualcev sodobne Latinske Amerike. Tongolele ni znal plesati je njegov tretji roman, ki ga lahko beremo v slovenščini. Poleg literarne dovršenosti in inovativnosti je Ramírezova najizrazitejša značilnost brezkompromisna zavezanost svobodi. Pisateljevati je začel že v mladosti in krajša dela objavljal od svojega osemnajstega leta. Pri osemindvajsetih se je začel posvečati še esejistiki in časnikarstvu. Bil je pomemben član Sandinistične fronte v boju za osvoboditev Nikaragve izpod diktature dinastije Somoza. Tudi kot podpredsednik države se je zavzemal za kar najširšo demokracijo in zato že kmalu prišel v spor z nekdanjimi tovariši, ki so v Nikaragvi znova uvedli trdo diktaturo. Sergio Ramírez živi v izgnanstvu v Španiji.
Literarni večer z Ramirezem bo na Fabuli 16.marca.
glas sodobne srednjeevropske proze
Marek Torčík je češki pesnik, pisatelj in publicist. V romanu Razpad na spomine prepričljivo, domiselno in natančno opisuje življenja ljudi na robu družbe, hkrati pa prevprašuje, ali je težke spomine na preteklost sploh mogoče pustiti za sabo. Prihaja iz Přerova, živi in ustvarja pa v Pragi, kjer je na Filozofski fakulteti Karlove univerze doštudiral anglistiko. Leta 2016 je izšla njegova prva pesniška zbirka Rhizomy (Korenike), odtlej pa je prozo in poezijo objavljal predvsem v čeških literarnih revijah. V letih 2018 in 2020 je bil eden izmed desetih finalistov češko-slovaškega pesniškega tekmovanja Básne SK/CZ. S svojim romanesknim prvencem Razkroj spomina je leta 2024 osvojil literarno nagrado Magnesia Litera in nagrado Jiříja Ortena. Roman je bil prav tako izbran za 10. nagrado Susanne Roth za mlade prevajalce češke književnosti. Njegov stil pisanja so med drugim primerjali tudi z deli Oceana Vuonga in Edouarda Louisa.
Na Fabuli bo gostoval med 14. in 18. marcem.
eden najvidnejših sodobnih prozaistov angleško govorečega sveta
Colum Mccann na Fabulo prihaja s svojim romanom Apeirogon, ki je bil leta 2020 uvrščen v širši izbor za bookerja. Je eden najvidnejših sodobnih irskih pisateljev, ki danes živi in ustvarja v New Yorku. Do sedaj je izdal sedem romanov in tri kratkoprozne zbirke. Njegova dela zaznamuje liričen slog, s katerim resnične dogodke in osebe prepleta v dobro premišljeno fikcijo. Za roman Naj se širni svet vrti je leta 2009 prejel ameriško nacionalno književno nagrado za leposlovje dve leti zatem pa še mednarodno dublinsko literarno nagrado. Apeirogon govori o Izraelcu in Palestincu, ki ju oba doleti ista tragedija: ubijejo jima hčerki.
Na Fabuli bo gostoval 4. in 5. marca.