Festival Slovenski dnevi knjige, ki ga pripravlja Društvo slovenskih pisateljev in že več kot trideset let v pomladnem času oživlja Ljubljano ter vrsto partnerskih mest po Sloveniji in v zamejstvu, je letos zasnovan nekoliko drugače kot doslej: z dosedanjega junijskega termina se je premaknil na drugo polovico aprila, novo pa je tudi prizorišče, saj se prireditev po letih, ko je skupaj s spremnim knjižnim sejmom domovala na Vrtu Lili Novy poleg sedeža pisateljskega društva (pred tem pa tudi na Kongresnem ali Mestnem trgu, Stritarjevi ulici in drugih lokacijah), znova podaja nekoliko bliže mestnemu središču. Tako se bodo 31. Slovenski dnevi knjige 23. ter 24. aprila naselili v Križankah, naslednji dan pa bodo odrinili še na potovanje po Gorenjski.

Za tesnejšo bližino

»S prenovljeno zasnovo si želimo festival še tesneje povezati z obiskovalci, kar je eden od razlogov, da smo ga umestili bliže vsakdanjemu mestnemu vrvežu, na kraj, ki je s svojo podobo ter simbolno težo nadvse primeren za srečanja knjig, bralcev, avtorjev in založnikov,« pojasnjuje vodja pisarne DSP, pesnica in urednica Glorjana Veber. Tudi časovna prestavitev prireditve ni ravno naključna, saj je 23. april navsezadnje tudi svetovni dan knjige in avtorskih pravic, ki še dodatno poudarja pomen knjig, branja ter ustvarjalnosti kot temeljnih vrednot, festival pa je v preteklosti že potekal prav v tem času. Kljub številnim novostim pa njegov glavni namen ostaja enak: razpiranje književnosti kot prostora refleksije, domišljije in družbenega dialoga, predstavljanje sodobne knjižne produkcije od leposlovja do humanistike in povezovanje literarnih navdušencev z ustvarjalci. »Festival deluje kot neke vrste povezovalni člen v tej družbi, ki je vse bolj razdeljena, prežeta s polemikami in sovraštvom,« poudarja Marij Čuk, predsednik DSP. »To je vključujoča prireditev, ki spodbuja empatijo, odgovornost, a tudi kritično mišljenje.«

Slovenski dnevi knjige niso le niz raznolikih vsebin, temveč tudi prostor druženja, izmenjave idej in dialoga.

Miha Maurič, vodja festivala

Program festivala, ki pod naslovom Besede za prihodnost odpira območje premisleka o vlogi literature v času hitrih tehnoloških, družbenih in drugih sprememb, bo v Ljubljani sestavljen iz treh delov: sklop Misel v dialogu bo v Viteški dvorani Križank ponujal niz pogovorov, razprav, okroglih miz in predstavitev z domačimi in mednarodnimi gosti, na Peklenskem dvorišču bo pod geslom Besede v obtoku oba dneva med 15. in 21. uro knjižni sejem, na katerem bo tokrat sodelovalo kar 32 založb in razstavljavcev, za konec pa bo petkov večer zaznamoval še glasbeni program, z naslovom Ritem po besedi, ki ga bo tja do polnoči oblikoval didžej Belo smetje. Kakor dodaja Glorjana Veber, bodo dogajanje zaznamovale še različne umetniške intervencije in vsebine presenečenja.

Od sejma do potovanja

Festival se bo v Križankah odprl v četrtek, 23. aprila, ob 15. uri – na slovesnosti se bodo predstavili tudi vsi založniki, ki bodo sodelovali na letošnjem sejmu. V Viteški dvorani bo nato sledila okrogla miza Od Zofke Kveder do danes, na kateri se bodo Cvetka Bevc, Katja Mihurko, Sonja Polanc in moderatorka Tanja Petrič posvetile premisleku o življenju, literarni zapuščini ter vplivu te ustvarjalke, ki je umrla pred natanko stotimi leti – zatem pa se bodo zvrstili še razprava o slovenskem romanu v slovanskem prostoru, pogovor s hrvaškim pisateljem Igorjem Štiksom in predstavitev besedil, ki jih je nedavno preminuli Miroslav Košuta pisal za popevke in bodo izšla tudi v posebni zbirki. V petek, 24. aprila, se bodo na okrogli mizi ob 16. uri najprej posvetili razmerju med vzgojo in literaturo, ob 17. uri bo sledila razprava o vplivu umetne inteligence na založništvo, pa nato pogovor o poeziji Srečka Kosovela in njeni aktualnosti ter ob 20. uri še razprava o medsebojnem prepletanju kulturnih praks s političnim diskurzom – podrobnosti programa so sicer na voljo na spletni strani dneviknjige.si. Velja dodati, da knjižni sejem tudi ob morebitnem slabem vremenu ne bo ogrožen, saj ga bodo po potrebi preselili v notranjost Viteške dvorane.

V soboto, 25. aprila, pa se bo festival podal na pot: tako imenovani Literarni avtobus, na katerem bo 13 slovenskih avtoric in avtorjev, bo iz Ljubljane odpotoval na Gorenjsko, kjer bodo sodelujoči izvedli vrsto kratkih literarnih nastopov v Vrbi (ob 15. uri), Radovljici (ob 17. uri) in Kranju (ob 19. uri). Kot dodaja vodja festivala Miha Maurič, bo festival vsebinsko nadvse raznovrsten, saj bo združeval tako teme iz literarne zgodovine kot nekatere osrednje izzive sodobnosti – predvsem pa bo to prireditev, ki bo usmerjena v odprtost in dostopnost. »Slovenski dnevi knjige ne bodo le niz dogodkov, temveč tudi prostor druženja, izmenjave idej in srečevanja vseh, ki jim je knjiga blizu,« je prepričan.

Dogodki še v 19 mestih

Festivalu Slovenski dnevi knjige se letos pridružuje še 19 partnerskih mest, od Maribora, Celja in Kopra pa do Murske Sobote, Velenja, Logatca, Brežic in celo Trsta, v katerih bodo ob svetovnem dnevu knjige pripravili še lasten program. Ti dogodki bodo razpršeni skozi ves april in maj, natančen seznam vseh pa je na voljo na spletni strani dneviknjige.si.

Priporočamo