Rodila se je 16. decembra 1775 v Hampshiru kot sedmi otrok anglikanskega duhovnika Georgea Austena in njegove žene Cassandre. Večino izobrazbe je pridobila doma, med drugim z branjem knjig iz očetove obsežne knjižnice. Njena najboljša prijateljica je bila starejša sestra Cassandra, s katero si je pozneje tudi veliko dopisovala, a je ta večino pisem uničila. Avtoričino literarizirano biografijo na podlagi preostalih pisem, ki je na voljo tudi v slovenščini, je leta 2005 objavila Carol Shields.
Snov za pisanje je jemala iz svojega življenja. Leta 1801 so se Austenovi preselili v okolje zdraviliškega kraja Bath, cenjeno v visoki družbi, ki predstavlja prizorišče za mnoge njene romane, čeprav samega kraja ni marala. Leta 1802 jo je zasnubil premožen, a mlajši Harris Bigg-Wither. Ponudbo je najprej sprejela, a jo je naslednji dan zavrnila. Po očetovi smrti je s sestro in materjo živela pri bratovi družini v Southamptonu, preden so se preselili v Chawton.
Jane Austen je svoje poznejše romane pisala v Chawtonu. Sicer je začela pisati že leta 1787, za njeno prvo resnejše besedilo velja kratki roman v pismih Lady Susan. Poleg romana Prevzetnost in pristranost (1813), ki je primer njene duhovite kritike navad takratne družbe, sta se med dela svetovne književnosti zapisala še Razsodnost in rahločutnost (1811) ter Emma (1815). Poleg omenjenih del je tudi avtorica romanov Northangerska opatija, Prepričevanje in Mansfield park. Skladno s takratno prakso ženskih avtoric je objavljala anonimno. Vsi romani so dostopni tudi v slovenščini.
Leta 1816 je začela bolehati in umrla v 42. letu starosti. Poznavalci njenega življenja si še danes niso na jasnem glede vzroka njene smrti. Nekateri omenjajo tuberkulozo, drugi raka na prsih, spet tretji predpisan arzenik, ki naj bi jo ubijal na obroke. Tako njeno življenje kot romani so bili deležni številnih ekranizacij, vplivala je tudi na številne ustvarjalce, med drugim na pisateljici Virginio Woolf in Helen Fielding, avtorico del o Bridget Jones.
Na Televiziji Slovenija bodo njeno obletnico počastili z dokumentarno serijo Jane Austen: vzpon genija, prva epizoda je bila na sporedu v ponedeljek, ter britansko igrano miniserijo Gospodična Austen, ki jo bodo predvajali kmalu v letu 2026, poroča spletni portal MMC RTV Slovenija.
Pri Jane Austen je po mnenju filozofinje Jele Krečič prisoten protofeminizem, saj je podelila glas ženskam in jih postavila v središče. »Pomembno je, da to ni neumen glas. To je izjemno razsvetljen glas, racionalen glas, ki nasprotuje stereotipom o ženskah kot o pretirano čustvenih. Žensko postavi v ospredje kot legitimno junakinjo romanesknega dogajanja. To je političnost Jane Austen,« je povedala v oddaji Televizorka.
Jela Krečič tudi meni, da je priljubljenost Jane Austen mogoče pripisati prav dejstvu, da je bila pionirka žanra romantične komedije. »Pomembno je imeti v mislih, da je v tem žanru ustvarjala v času, ko še ni bilo pogojev zanj. Ta žanr namreč predpostavlja, da obstaja svobodna izbira v ljubezni in da je ljubezen tisti standard, ki ga mora par doseči za to, da se poroči. V času Jane Austen je bila poroka posel, ekonomska transakcija. Torej je ustvarila pogoje za žanr, ki ga v njenem času še ni bilo,« je v omenjeni oddaji še povedala filozofinja.