Pisatelj, filmski režiser in publicist Goran Vojnović (1980) je s svojim prvim romanom Čefurji raus! (2008) tako rekoč čez noč postal eno najvidnejših literarnih imen pri nas. Večkrat ponatisnjena uspešnica, v kateri skozi svojevrsten preplet mladinskega in socialnega romana spremljamo odraščanje »čefurja« Marka Đorđića in njegovih prijateljev v priseljenskem okolju Fužin, je slovensko sceno zatresla z nevsakdanjo jezikovno podobo in svežim pogledom na poredko obravnavane teme, hkrati pa osvojila tako bralce kot kritiko, prejela nagrado kresnik za najboljši roman leta ter doživela vrsto prevodov, pa tudi gledališko in filmsko obdelavo. Podobno uspešna sta bila tudi naslednja avtorjeva romana, Jugoslavija, moja dežela in Figa (oba prav tako nagrajena s kresnikom), iz tiskarne pa ravno te dni prihaja četrti.
Deset let pozneje
Delo z naslovom Đorđić se vrača je pravzaprav nadaljevanje romana Čefurji raus!, ki se sicer konča s tem, da oče pošlje Marka, ki je zabredel v resne težave, za nekaj časa živet k sorodnikom v Bosno; tam naj bi počakal, da se razmere umirijo, in nekoliko premislil o svojem življenju. Toda izkaže se, da glavni junak po spletu okoliščin v Bosni ostane precej dlje, kot je bilo morda sprva pričakovati – namreč deset let.
Novi roman se začenja na točki, ko se Marko po vsem tem času prvič (ter povsem nenapovedano) vrne na Fužine, in to prav v času evropskega prvenstva v košarki leta 2017. Medtem se ni spremenil le on (ki pač ni več divji in še nekoliko naivni fant), tudi temveč tudi soseska, v kateri je preživel mladost, saj se je iz razvpitega blokovskega »geta« spremenila v prijetno družinsko naselje. Podobno velja tudi za njegove bližnje: oče Radovan je resno bolan in čaka na operacijo, mama Ranka postaja živčna razvalina, mladostni prijatelji Aco, Adi in Dejan pa imajo ravno tako vsak svoje težave, od vpetosti v kriminal do utapljanja v drogah. Skratka, v svetu se ne znajdejo nič bolje kot Marko, ki hitro ugotovi, da se na Fužinah ne počuti več domače, temveč kot tujec, ki bo v tem okolju le težko našel svoje mesto.
Odraz družbenih sprememb
Toda nekaj vseeno ostaja enako. »Marko Đorđić ne more biti politično korekten,« pravi Vojnović, ki se je v spletnem pogovoru pred izidom romana (tudi ta bo kakor vsi njegovi doslej izšel pri založbi Beletrina) med drugim dotaknil razlogov, da se je sploh odločil, da bo napisal nadaljevanje svojega kultnega prvenca. »Skozi leta me je marsikdo spraševal, ali bo sledilo še kakšno nadaljevanje 'Čefurjev', saj se mnogim pripoved ni zdela popolnoma zaključena. Pri sebi sem sicer dopuščal možnost, da se morda nekoč k tej zgodbi znova vrnem, vendar se mi to v resnici ni zdelo prav verjetno, vsekakor pa nisem nikoli razmišljal o neposrednem nadaljevanju,« je pojasnil.
»Toda potem se mi je v nekem trenutku zazdelo, da mi lahko ti liki, njihov jezik ter njihov svet spet ponudijo način, na katerega bi se lahko ozrl na družbo, v kakršni smo se znašli v zadnjih letih.« Pravi, da je najprej mislil, da bo nastala nekakšna satira, »nekaj med literaturo in publicistiko«, ne pa nujno roman. »Ko pa sem začel pisati, me je snov posrkala vase in ugotovil sem, da se romaneskni obliki preprosto ne bom mogel izogniti.«
