Pri založbi VigeVageKnjige je izšel risoroman Nebo v glavi, slovenski prevod dela El cielo en la cabeza. Pod scenarij se podpisuje španski pisatelj in scenarist Antonio Altarriba, za risbo je poskrbel Sergio García Sánchez, barve pa je ustvarila Lola Moral. Knjigo je v slovenščino prevedla Sara Virk. V ospredju zgodbe je Nivek, deček iz Konga, ki ga revščina, delo v rudnikih in nasilje oboroženih skupin potisnejo na pot, na kateri otroštvo zelo hitro postane spomin. Nivek ne odhaja zato, ker bi iskal pustolovščino, temveč zato, ker v svetu, iz katerega prihaja, zanj ni več varnega prostora. Njegova pot ga vodi skozi nasilje, beg in tihotapske poti proti Evropi, ki se mu kaže kot možnost drugačnega življenja. A risoroman ne pripoveduje preproste zgodbe o rešitvi. Bolj ko se Nivek približuje cilju, bolj jasno postaja, da Evropa (še zdaleč) ni nujno konec nevarnosti, ampak lahko pomeni le novo obliko negotovosti.
Zgodba o otroku
Nebo v glavi odpira teme, ki so v medijih (pre)pogosto prisotne predvsem kot podatki, poročila ali politična vprašanja: otroško delo, otroci vojaki, migracije, izkoriščanje naravnih virov, evropske meje. Prednost risoromana je, da teh tem ne obravnava abstraktno. Vse se zgosti v Nivekovi izkušnji. Bralec tako ne spremlja splošne zgodbe o migracijah, ampak konkretno pot otroka, ki ga odrasli svet vedno znova potisne v položaj, za katerega ne more biti odgovoren.
Altarriba pripoved gradi kot odisejado, vendar brez romantičnega tona. Nivek se premika iz enega okolja v drugo, toda premik ne pomeni nujno napredovanja. Rudnik zamenjajo oborožene skupine, nasilje zamenja beg, beg zamenjajo nove nevarnosti. Knjiga pri tem ne potrebuje pretiranega razlaganja. Dovolj je zaporedje prizorov, ki pokaže, kako hitro lahko človek postane del sistema, v katerem je pomemben le še kot delovna sila, vojak, begunec ali breme. Posebnost risoromana je tudi v tem, da Niveka ne spremeni zgolj v žrtev. Njegova zgodba je težka, vendar ga avtorji ne predstavijo samo skozi trpljenje. V njem ostaja nekaj otroškega, ranljivega in trmastega, kar naslovna podoba neba v glavi še dodatno poudari. Naslov ne deluje kot tolažba, temveč kot opomnik, da ima tudi otrok, ki mu je bilo skoraj vse odvzeto, še vedno notranji svet, spomin, domišljijo in željo po življenju.
Likovna govorica nasilja in poti
Risba Sergia Garcíe Sáncheza ima pri pripovedi bistveno vlogo. Strani niso urejene v »klasično«, mirno zaporedje sličic, temveč se pogosto razpirajo čez vso površino. Bralec se mora po njih premikati počasi, iskati povezave med prizori in slediti toku podob. Takšna zgradba dobro ustreza zgodbi, v kateri je potovanje hkrati fizično in notranje. Nivek se premika po prostoru, obenem pa se podobe nasilja, strahu in upanja nalagajo druga na drugo. Barve Lole Moral risoromanu dodajo močno atmosfero. Knjiga ni zasnovana realistično v ozkem pomenu besede, temveč uporablja izrazite likovne rešitve, ki naredijo prizore bolj intenzivne. Včasih prevladuje občutek prahu, vročine in tesnobe, drugič se odprejo bolj svetli, skoraj sanjski trenutki. Ta kontrast je pomemben, ker risoroman ne računa samo na šok. Z lepoto podob ne blaži nasilja, ampak pokaže, kako težko ga je sploh prikazati, ne da bi ga poenostavil.
Nebo v glavi je zato mogoče brati kot zgodbo o migracijah, a tudi kot širšo pripoved o svetu, v katerem so oddaljeni kraji med seboj tesno povezani. Rudniki, orožje, tihotapske poti, evropske meje in potrošniško udobje niso predstavljeni kot ločene teme, temveč kot deli iste resničnosti. Risoroman pri tem ni pamflet in ne ponuja enostavnih odgovorov. Njegova moč je v tem, da iz velikih političnih vprašanj naredi berljivo, vizualno izrazito in čustveno neposredno zgodbo.
Slovenska izdaja Neba v glavi tako prinaša delo, ki se loteva zahtevne teme, vendar ostaja dostopno. Ni lahko branje, a tudi ni zaprto v zahtevnost samo zaradi zahtevnosti. Bralca vodi skozi zgodbo otroka, ki poskuša preživeti svet odraslih vojn, izkoriščanja in meja. Prav zato knjiga deluje tudi po tistem, ko jo odložimo: ne zaradi velikih besed, temveč zaradi Nivekove poti, ki ostane pred očmi.