Festival Pranger že več kot dve desetletji povezuje pesniško branje, kritiko, prevod in javno razpravo o poeziji. Letošnja 23. izvedba bo potekala med 13. in 20. septembrom v Radovljici, Ljubljani, Kranju in Kropi. Zaznamovana bo s temo Poezija in železo, zato se festival širi tudi v Kropo, kraj z močno kovaško in fužinarsko zgodovino. Povezava med krhkostjo pesniške govorice in trdnostjo železa bo prežemala spremljevalni program, od konceptualne razprave v Ljubljani do sklepnega festivalskega dne v Kropi.
Pranger se bo sicer začel že pred septembrskim festivalskim tednom. Podelitev Stritarjeve nagrade za literarno kritiko, ki jo podeljuje Društvo slovenskih pisateljev, in priznanj 19. Malega Prangerja – ELA pa bo že to soboto v Rogaški Slatini. Osrednji del festivala pa ostaja tisto, po čemer je Pranger najbolj prepoznaven: kritiška razprava o izbranih pesniških zbirkah, ki jih pred javnost ne postavljajo organizatorji, temveč kritiki.
Šest zbirk, šest pesniških glasov
Letos so kritiki Varja Balžalorsky Antić, Vid Bešter in Majda Travnik Vode v festivalsko šesterico uvrstili šest zbirk, katerih avtorji kažejo na razpon sodobne slovenske poezije, ki sega od vprašanj spomina, jezika in zgodovine do telesa, narave, tišine in izgube. Lukas Debeljak se bo predstavil z zbirko Drevo, ki ga pišemo nihče, v kateri se odpira razmerje med govorom, zapisom in skupnostjo. Jernej Grlj v zbirki Tišina raziskuje prostor molka, zgoščenosti in notranje napetosti, pri čemer tišina ni zgolj odsotnost, temveč način mišljenja. Tina Volarič, ki je bila tudi letošnja nominiranka za Cankarjevo nagrado, v zbirki Nekje notri je uho nadaljuje občutljivo prisluškovanje svetu ljudi, živali, rastlin in okolja. Blaž Lukan, znan tudi kot gledališki kritik, teatrolog, dramaturg in profesor, se v zbirki Fànce, Fànce! Njene pesmi in pesmi zanjo obrača k ženski figuri, spominu, domu in odsotnosti. Marcello Potocco v zbirki Dnevnik zelene premičnice odpira prostor gibanja med jeziki, časi in zgodovinskimi plastmi, Franci Novak pa se v zbirki Zgodbe o tebi posveča bližini, izgubi in poskusu, da bi govorica zadržala tisto, kar se izmika.
Njihove knjige bodo najprej predstavili na velikem pesniškem branju 16. septembra v ljubljanski knjigarni Pri kamniti mizi na Vodnikovi domačiji, nato pa bodo med 17. in 19. septembrom predmet treh kritiških razprav v Radovljici, ki jih bo moderirala kritičarka Diana Pungeršič.
Poezija pred kritiko
Prangerjeva posebnost je, da se izbrane zbirke ne znajdejo le na odru pesniškega branja, temveč tudi v prostoru argumentirane kritične razprave. Letos bodo kritiki in občinstvo o njih razpravljali v treh parih: o zbirkah Francija Novaka in Tine Volarič, Blaža Lukana in Lukasa Debeljaka ter Marcella Potocca in Jerneja Grlja. Tako festival vsako zbirko postavi v neposreden dialog z drugo poetiko, kar pogosto pokaže tudi razlike med načini, kako sodobna poezija razume svet, telo, jezik, zgodovino in molk. Ob osrednji šesterici bo Pranger letos posebno pozornost namenil tudi v Kropi rojeni pesnici Kristini Šuler, eni od spregledanih avtoric slovenske literarne zgodovine. Poklon Šulerjevi se navezuje na letošnjo fužinarsko temo, hkrati pa odpira vprašanje literarnega spomina: kdo v njem ostane, kdo izgine in kdo se vanj vrača šele pozneje.
Znotraj programskih odvodov bo še nekaj drugih dogodkov. Pranger pred Prangerjem bo 13. septembra v kranjskem Stolpu Škrlovec gostil kritičarko Laro Gobec, ki je v svoj izbor uvrstila Laro Božak, Blaža Iršiča in Aljo Adam. Prevodni Pranger se bo letos posvetil slovaščini, za prevod izbranih slovenskih pesmi in književnosti pa bo poskrbela prevajalska ekipa pod vodstvom Stanislave Chrobakove Repar. Oktobra se bo nadaljeval tudi program Mlada kritika, ki ga bo ponovno vodila literarna kritičarka Silvija Žnidar. Na ogled bo tudi razstava Oblečene knjige, nastala v sodelovanju z Lesarsko šolo Maribor, v Knjižnici slepih in slabovidnih Minke Skaberne pa načrtujejo nastanek rastoče knjige z natisi izbranih prangerjevih pesmi v brajici. Poezija bo letos vstopala tudi v dialog s plesom: Kaja Lin J. Avguštin bo 18. septembra v Radovljici ob poeziji Prangerjeve šesterice ustvarila plesne vinjete. Dan pozneje bo sledilo še ambientalno branje na gradu Kamen.
Letošnji Pranger bo tako poezijo postavil med kritiko, prevod, ples, arhitekturo, brajico, les in železo. Toda njegovo jedro ostaja natančno branje pesmi. Če bo spremljevalni program iskal povezave med poezijo in železom, bo osrednji kritiški del pokazal predvsem to, kako različno je danes mogoče kovati pesniški jezik: iz spomina, tišine, telesa, narave, zgodovine in izgube.