Pri založbi Škrateljc od leta 2018 izdajajo serijo stripov, v katerih so upodobljene slovenske klasike. Na tak način želijo vzbuditi zanimanje za zgodbe, ki so oblikovale naš narod. Svoji zbirki Veliki slovenski epi v stripu so zdaj dodali še eno stripovsko adaptacijo. Tokrat so se lotili Prešernovega epa Krst pri Savici, katerega pisni del je ukrojil Boštjan Gorenc - Pižama, za ilustratorsko podobo pa je poskrbel Jaka Vukotič. Strokovno podstat sta prispevala avtorja spremne besede Aljoša Harlamov in Janez Vrečko. Strip Krst pri Savici: Poslednja Črtomirjeva skušnjava, prosto po Prešernu med drugim služi kot izhodišče za premislek, na kakšne načine vse lahko ta tragična zgodba odmeva danes.
France Prešeren je nekdo, s katerim se med šolanjem srečamo vsi. Vsi znamo povedati, da je to naš največji pesnik. Ko sem bil jaz v šoli, je bilo tako, da nisi smel o njem reči ene grde besede. Danes se dogaja ravno obratno.
Aljoša Harlamov, avtor spremne besede
Na včerajšnji predstavitvi je Boštjan Gorenc - Pižama podrobneje predstavil, kako se je lotil gnetenja tega stripa. »Krst pri Savici na neki način poznamo vsi, a vprašanje je, kako dobro ga poznamo. Najprej se mi je pojavilo vprašanje, ali grem v čisti verski prenos Prešernovega besedila ali si ga upam pregnesti. Na koncu je obveljala slednja. Tudi zaradi tega sem ubral pristop 'prosto po Prešernu', saj sem hotel prodreti v to, kar se skriva pod zgodbo. Začetno testo sem moral pregnesti in ga razvaljati tako, da bo podložno stripovski formi in zakonitostim tega žanra.« Boštjan Gorenc - Pižama se je med drugim napol v šali zahvalil uredniku stripa Urošu Grilcu, ker slednji ne skrbi zgolj za njegovo literarno udejstvovanje, temveč tudi za zdravega duha v zdravem telesu – Pižama je namreč zavoljo promocije premagal nekaj več kot 553 stopnic in dospel do slapa Savica, kar je ovekovečil s fotografijo, na kateri drži svežo stripovsko adaptacijo.
Razkol naroda je slutil že Prešeren
Boštjan Gorenc - Pižama, avtor novega stripa o Krstu pri Savici:
»Najprej se mi je pojavilo vprašanje, ali grem v čisti verski prenos Prešernovega besedila ali si ga upam pregnesti. Na koncu je obveljala slednja. Tudi zaradi tega sem ubral pristop »prosto po Prešernu«, saj sem hotel prodreti v to, kar se skriva pod zgodbo.«
Ni naključje, da je eden od avtorjev spremne besede pisatelj Aljoša Harlamov. Še preden je napisal zadnjo piko v svojem romanu Dohtar in Povodni mož, ki je duhovita parodija življenja in dela Franceta Prešerna ter hkrati napeta kriminalka, se je Harlamov veliko poglabljal v našega največjega pesnika. Ko je svojim prvim bralcem poslal prvo različico romana, v katerem Prešeren nastopa kot detektiv, se je izkazalo, da je mnoge med njimi potegnil za nos. V prvi verziji namreč ni popisal resničnega konca Krsta pri Savici. Zato je moral vse skupaj obrniti za 180 stopinj in zadevo predelati tako, da je bilo jasno, da so to pravzaprav fiktivni konci. »France Prešeren je nekdo, s katerim se med šolanjem srečamo vsi. Vsi znamo povedati, da je to naš največji pesnik. Ko sem bil jaz v šoli, je bilo tako, da nisi smel o njem reči ene grde besede. Če si omenil Ano Jelovškovo, je naša učiteljica dobila izpuščaje. Toliko, da nisi dobil ukora. Danes se dogaja ravno obratno,« je prepričan Harlamov. Danes smo lahko v razumevanju Prešerna drznejši. Novega stripa je Harlamov vesel tudi zato, ker Prešernova zgodba med drugim dobro prikaže tragiko slovenskega naroda, torej razkol med dvema različnima poloma, med katerima nikakor ni pomiritve: zelo desnega, katoliškega, in levega. Za Prešernovo besedilo, ki je nastajalo v času oblikovanja slovenskega nacionalnega gibanja, lahko rečemo, da je bilo v tem smislu preroško.
