Mohorjeva družba je nastala sredi 19. stoletja na pobudo Antona Martina Slomška in pomembno prispevala k širjenju pismenosti med Slovenci. »Mohorske knjige so Slovencem prinesle večjo bralno, pismeno in širšo izobrazbo,« je v skupni izjavi poudarila ravnateljica Celjske Mohorjeve družbe dr. Tanja Ozvatič. Ob tem je spomnila, da so knjige skozi zgodovino ponujale lažje razumevanje Svetega pisma, gradivo za šole, strokovna in splošna gospodarska znanja, znanstveno literaturo, razvedrilo in »splošno omiko v maternem jeziku«.
Pred prvo svetovno vojno je Mohorjeva družba postala ena najpomembnejših kulturnih ustanov slovenskega prostora. »V 35. letu slovenske države slovenski narod zaznamuje 175 let delovanja prve slovenske založbe. Ni prav veliko organizacij, ki bi se ponašale s tako dolgo zgodovino neprekinjenega delovanja,« je povedala dr. Tanja Ozvatič. Po njenih besedah so prav mohorske knjige povezovale Slovence po celotnem etničnem prostoru že dolgo pred nastankom samostojne države.
Tri družbe, skupno poslanstvo
Zaradi novih državnih meja danes delujejo tri samostojne Mohorjeve družbe, in sicer v Celovcu, Celju in Gorici. Čeprav delujejo v različnih državah in okoljih, jih povezujeta skupna zgodovina ter tesno sodelovanje.
Po prvi svetovni vojni se je morala Mohorjeva družba umakniti iz Celovca. »Za osem let je zatočišče z vso založniško in tiskarsko dejavnostjo našla na Prevaljah, leta 1927 pa se je preselila v Celje, kjer domuje že 99 let,« so spomnili na tiskovni konferenci. Kljub političnim pretresom izdajanje knjig nikoli ni povsem zamrlo.
Zamejski družbi imata še danes posebno vlogo. Celovška Mohorjeva družba je pomemben steber slovenske skupnosti na avstrijskem Koroškem. Poleg založništva deluje tudi na področju vzgoje in izobraževanja ter skrbi za ohranjanje slovenskega jezika med mladimi generacijami. Direktor Mohorjeve družbe v Celovcu dr. Karl Hren je na tiskovni konferenci poudaril, da je podpora iz Slovenije pomembna za vidnost in samozavest slovenske skupnosti v Avstriji.
Goriška Mohorjeva družba, ustanovljena leta 1924, pa je nastala kot odgovor na potrebe Slovencev, ki živijo v Italiji. Danes izdaja dela slovenskih in italijanskih avtorjev tudi v italijanskem jeziku ter spodbuja kulturni dialog v obmejnem prostoru.
Tudi Celjska Mohorjeva družba ohranja pomembno mesto v slovenskem založniškem prostoru. »Celjska Mohorjeva družba tudi danes s 70 izdanimi naslovi na leto spada med večje klasične slovenske založbe s širokim repertoarjem humanistike in leposlovja za vse generacije,« je v skupni izjavi povedala dr. Tanja Ozvatič.
Z digitalno tehnologijo so se spremenili tudi načini dostopa do informacij. Predsednik Mohorjeve družbe v Celovcu msgr. Ivan Olip je izpostavil, da kljub digitalizaciji in napredku knjiga ostaja pomembna kulturna vrednota. Tudi preostali predstavniki družb so se strinjali, da pomen knjig ni nič manjši kot nekoč. Pri tem pa ocenjujejo, da je treba v današnjem času za ohranjanje kultivirane rabe jezika in funkcionalne pismenosti slovenskega naroda vložiti veliko več prizadevanj: »Glasneje in načrtno je treba opozarjati na pomembnost slovenske knjige, ki je ohranjevalka in branilka razvoja slovenskega jezika, da nam jezik ne spolzi med prsti dojemanja samoumevnosti kulturnih vrednot, ki so naredile slovenski narod.« x