Iščejo prostovoljce za prepisovanje pisem znane pisateljice

Letos mineva 100 let od smrti Zofke Kveder, pomembne avtorice in publicistke, ki velja za prvo poklicno pisateljico na Slovenskem. Po tem, ko so v okviru projekta Od rokopisa do besede v Nuku uspešno prepisali rokopise Srečka Kosovela, ki so zdaj digitalno dostopni, je naslednji korak transkripcija 79 rokopisov pisem Zofke Kveder, za kar k sodelovanju znova vabijo tudi prostovoljce. Cilj projekta je bogatiti, ohranjati ter soustvarjati slovensko kulturno in digitalno dediščino.

Rektor Univerze v Novi Gorici Boštjan Golob je o projektu povedal: »Za Univerzo v Novi Gorici pomeni sodelovanje z Narodno in univerzitetno knjižnico pomemben mejnik v raziskavah humanistike, saj skupaj gradimo most med bogato kulturno dediščino in svežimi idejami, ki se porajajo v ustvarjalnem akademskem okolju. Pisma Zofke Kveder, ki bodo na tak način postala dostopna tako raziskovalni sferi kot širši javnosti, bodo omogočila bolj poglobljeno razumevanje življenja in ustvarjalnosti prve slovenske poklicne pisateljice in mesta žensk v dobi moderne nasploh.«

V korespondenci ujeto življenje

Vodja Raziskovalnega centra za humanistiko Univerze v Novi Gorici Katja Mihurko je o tem, zakaj so pisma Zofke Kveder tako pomembna, dejala: »S tem, da je sploh služila denar kot pisateljica, in s svojim načinom življenja, ki je iz tega izhajalo, je prestopala številne meje. Njena pisma so zato zanimiva za različna strokovna področja, najprej za literarno zgodovino, saj je kot prva poklicna pisateljica beležila vtise o tem, kako težko je bilo literarno delo sploh objaviti, s kakšnimi težavami se je soočala v odnosu z založniki. Pisala je tudi o tem, kako jo je sprejemala kritiška stroka, ki je velikokrat poudarjala, da je knjigo napisala ženska in je bilo zaradi tega to seveda problematično. Pisala je o tem, kako so ji po drugi strani kritiki v privatnih pismih pisali, kako pomembna in dobra je njena literatura, hkrati pa zapisali, da takih kritik ne morejo objaviti.«

Zofka Kveder je živela v obdobju, ki ustvarjalnim ženskam, še posebej tistim, ki so živele drugače od družbenih pričakovanj, ni bilo naklonjeno. V svojih zapisih je beležila stiske in dvome, ki so spremljali odločitev, da bo kot plodovita ustvarjalka živela drugače. Hkrati je pisala o podpori drugih avtoric in feministk. Njena pisma so dragocen dokument ženskega prijateljstva, solidarnosti in medsebojne podpore. Kažejo, da v času slovenske moderne niso obstajala le moška omrežja, temveč so pomembno vlogo soustvarjale tudi ženske. Zato so ta pisma zanimiva tako za zgodovino ženskega gibanja kot za kulturno zgodovino nasploh.

Projekt prepisa naj bi zaključili do 21. novembra, ko je stoletnica pisateljičine smrti. Takrat bodo prepisi objavljeni v digitalni zbirki slovenske kulturne dediščine na portalu dLib.si, za nadaljnje raziskovalno delo pa jih bodo predali Univerzi v Novi Gorici.